BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Umrl je lutkar, režiser in filmar Črt Škodlar. Kariero je začel v lutkovnem gledališču kot animator, pozneje kot režiser. Na začetku 60. let je prevzel lutkovni oddelek na Radioteleviziji Slovenija in ji ostal zvest do upokojitve.
Črt Škodlar se je rodil 4. januarja 1934 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, na kateri je maturiral leta 1953, nato je na Filozofski fakulteti študiral umetnostno zgodovino, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) pa režijo.
Od leta 1949 je deloval v Mestnem lutkovnem gledališču (današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana), sprva kot animator, pozneje pa kot režiser. Med drugim je bil Gašperček v Čarobnih goslih Franza Poccija, Ribič v Zlati ribici Jožeta Pengova in Naceta Simončiča, pa tudi Komet Repatec, Sladoledar in Pepe Lučka v Zvezdici Zaspanki po besedilu Frana Milčinskega - Ježka.
Zvezdica Zaspanka je sicer premierno na odru zaživela leta 1955 v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kralj. Predstava je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so prav na Škodlarjevo pobudo po njej posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami Zvezdica Zaspanka.
Škodlar je sicer nekaj let prej, leta 1962, prevzel vodstvo lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji, kjer je bil tudi scenograf, asistent, pomožni režiser in režiser. Najprej je delal kot realizator lutkovnih, pozneje pa še drugih oddaj – med drugim je bil prvi režiser oddaje Prisluhnimo tišini, ki je na sporedu že 45 let. Leta 1976 je prevzel mesto vodje TV-izvedbe na TV Koper/Capodistria, kjer je ostal do upokojitve.
Režiral je tudi eksperimentalna animirana filma Jutro, jezero in večer v Annecyju (1965) ter Sintetičen humor (1967), pri katerima je bil tudi glavni animator, kratki igrani film Če bo deklica (1967) ter kratki lutkovni film Fatamorgana (1968). V vlogi Sajovca se je pojavil tudi v uspešnem celovečernem igranem filmu Maja in vesoljček (1988) v režiji Janeta Kavčiča.
Za svoje delo je leta 2003 prejel Ježkovo nagrado, ki jo RTV Slovenija od leta 1989 podeljuje v želji, da bi spodbudila izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Nagrajen pa je bil tudi s stanovsko nagrado Saše Dobrila za življenjsko delo.
Vir: MMC, Slovenski filmski center
