Slovenski kratki film Derby (1965) na festivalu v Franciji

1. oktober 2020

Po svetu potujejo tudi slovenske kratke filmske klasike. Po retrospektivi Maka Sajka, najbolj obširni predstavitvi filmskega opusa velikana slovenskega kratkega filma na beograjskem festivalu Beldocs, ki je potekal letos septembra, je bil izbran tudi kratki film Derby iz leta 1965, ki ga je posnel Jože Pogačnik. 

Vabilo je tokrat prišlo iz Francije, iz mesta Saint Nazaire, kjer že vrsto let poteka filmski festival, ki se ukvarja s filmom in pristaniškimi mesti. Za tokratno temo so izbrali film in šport. Jutri, 2. oktobra, se bo v kinodvorani, ki nosi ime po slavnem francoskem filmskem ustvarjalcu Jaquesu Tatiju, zvrstilo pet filmov. Program je izbral Federico Rossin, filmski zgodovinar, kritik in programski svetovalec. 

Program je sestavljen iz dveh sklopov. Prvi nosi naslov Vsi na stadion, drugi pa Noga, moja ljubezen

Pogačnikov film, ki v desetih minutah prikaže reakcije občinstva med nogometno tekmo Maribora in Olimpije, je del prvega sklopa. V tem delu bodo prikazali še dva italijanska filma iz leta 1964 in leta 2014. Film Prebežniki iz leta 1964, ki ga je posnel Franco Piavoli, prikazuje reakcije občinstva, ne da bi prikazali igralce na terenu. Film San Siro iz leta 2014 je posnel znani ustvarjalec eksperimentalnih filmov Yuri Ancarani, ki legendarni stadion San Siro prikaže kot koreografijo.

Jože Pogačnik (1932-2016) je bil slovenski filmski in televizijski režiser, prejemnik številnih najpomembnejših državnih in mednarodnih nagrad in priznanj.

Študiral je režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in se je najprej ukvarjal s filmsko kritiko. Kasneje se je uveljavil predvsem kot avtor izrazito kritičnih in angažiranih dokumentarnih del.

Leta 1967 je posnel svoj prvi celovečerni film Grajski biki po scenariju Primoža Kozaka - nemirna mladostniška zgodba, ki se dogaja v domu za vojne sirote. Do njegovega drugega celovečerca je preteklo 18 let. Po družbeno kritičnem filmu Naš človek (1985) je v Kavarni Astoria (1989) opisal ključni moment svojega rojstnega mesta.

Za svoje številne kratke filme je v več kot tridesetletni karieri prejel pomembna priznanja doma in v tujini, vse skupaj okoli 40 nagrad: med drugimi srebrnega medveda v Berlinu za kratki film Tri etude leta 1972, nagrado Prešernovega sklada za režijo filmov Derby in Naročeni ženin leta 1966, Badjurovo nagrado Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev za življenjsko delo (2005) ter priznanja Zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije za življenjsko delo v kinematografiji (2005). Sam je bil še posebej ponosen na nagrado Dokumentarno ime, ki jo je leta 2012 prejel na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru.

Vir: Slovenski filmski center