Slovenska manjšinska soprodukcija Morena v Cannesu

9. junij 2021

Debitantski celovečerni igrani film Morena hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović, v slovenski soprodukciji SPOK Films in Staragara ter produkciji Antitalent iz Hrvaške in RT Features iz Brazilije, bo imel svetovno premiero v programu „15 dni režiserjev“ („Quinzaine des réalisateurs“) filmskega festivala v Cannesu, ki se bo odvijal med 7. in 17. julijem.

Poleg režiserke scenarij podpisuje tudi Frank Graziano, slovenska soproducenta pa sta Jožko Rutar (SPOK Films) in Miha Černec (Staragara), producenta filma sta Danijel Pek (Antitalent) in Rodrigo Teixeira (RT Features, koproducentka je tudi Zdenka Gold (Spiritus movens).

Morena je družinska psihološka drama, ki se odvije v štirih dneh na enem od hrvaških otokov in tematsko nadaljuje večkratno nagrajen kratki film V modrino (2017) iste avtorice, ki je ravno tako bil slovenska koprodukcija. Celovečerni prvenec je bil posnet na Hvaru, na Kornatih in na Koločepu.

“Vesela sem, ker sta se dolgoletni trud in delo izplačala. Izza filma stoji velika ekipa izvrstnih posameznikov, ki so ustvarili ta film. Za film in celotno ekipo je uvrstitev v canski program „15 dni režiserjev“ zelo pomembna. Moreno sem ustvarjala s krasno ekipo žensk, pred in za kamero, ustvarjale smo ga za vsa občinstva, še najbolj za mlada dekleta, zame kot šestnajstletnico… Punce in ženske so bile moja inspiracija za Moreno. Šovinizem je globoko zakoreninjen v naši družbi, zato ga pogosto napačno poimenujemo z izrazom mentaliteta. Šovinizem do žensk je eden od glavnih antagonistov naše junakinje Julije, ta pa njegove okove pogosto zamenjuje z omejenostjo lastnih sposobnosti. Julija živi v 'raju' na hrvaškem otoku, v družbi, ki je obsedena z na hitro pridobljenim bogastvom. To je družba, ki prodaja svojo zemljo in dediščino, družba, ki ne želi delovati in se izpopolnjevati na temeljih in vrednotah prednikov. Na ta način umirajo sanje in vrednote. Hčerkina moč se interpretira kot očetova slabost, podedovana zemlja pa se razprodaja za dobiček. Julija je začetek neke nove generacije intuitivnih hčerà, ki razkrinkavajo te preživete modele. To moč čutim in jo občudujem v mladih dekletih na Hrvaškem, ki postajajo vse močnejše, bolj samozavestne in prodorne. To je moč, ki temelji na modrosti in znanju, ki verjame v svoje sposobnosti, v tisto božansko v neznanem, moč, ki ne dovoli, da bi bila utišana,“ je ob velikem uspehu izjavila režiserka.

V avtorski in izvajalski ekipi filma so med drugim slovenski avtorji Julij Zornik, kot oblikovalec zvoka, Mitja Ličen, kot direktor fotografije druge ekipe in kolorist Emil Svetlik.

Poleg producentov Jožka Rutarja in Mihe Černeca je na filmu sodelovala tudi njuna asistentka Anja Vrdlovec ter koordinatorica postprodukcije Nina Robnik, na snemanju pa je pomembno vlogo odigral tudi asistent režiser Luka Rus.

Fotografijo podpisuje francozinja Helene Louvart, scenograf je bil Ivan Veljača, kostumografinja Amela Bakšić, oblikovalka maske Snježana Gorup, montažer Vlado Gojun ter skladatelja Evgueni in Sacha Galperine.

Celotna postprodukcija se je izvajala v filmskem studio Viba Film Ljubljana ter postprodukcijskih podjetjih Teleking in Studio 001.

V glavnih vlogah nastopajo Gracija Filipović, Leon Lučev, Danica Ćurčić in Cliff Curtis, v manjših vlogah pa se predstavita tudi Zoran Predin in Lovro Zafred.

Izjemno sva počaščena s tem izborom, saj se je znova pokazala naša zavezanost k avtorskemu evropskemu filmu in naša vpetost v mednarodni koprodukcijski prostor. Izkazuje se, da smo slovenski filmski ustvarjalci zanesljivi partnerji v mednarodnem sodelovanju, Slovenija pa bo letos prvič v zgodovini v različnih programih Cannesa zastopana s kar dvema koprodukcijama. Organizatorji festival najavljajo kot dogodek, ki bo oživil z epidemijo prizadeto svetovno kinematografijo in samo upava lahko, da bo ta val optimizma prišel tudi v Slovenijo. Ob tej priložnosti bi se želela zahvaliti vsem našim sodelavcem na filmu. Zahvala gre tudi RTV Slovenija in Slovenskemu filmskemu centru za finančno podporo in zaupanje, “ sta povedala koproducenta Rutar in Černec.

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je ob letošnji odlični uvrstitvi slovenskega filma v Cannesu izjavila: »Slovenski producenti, avtorji in filmski delavci so s svojim prispevkom v dveh celovečernih filmih, ki se bosta letos predstavljala na festivalu v Cannesu dokazali, da pomembno prispevajo k evropski kinematografiji. Samo vprašanje časa je, kdaj bomo na tem največjem filmskem festivalu na svetu, poleg producenta in domačih filmskih ustvarjalcev in delavcev, lahko gledali tudi celovečerni film, ki ga bo podpisal slovenski režiser.«

Antoneta Alamat Kusijanović je leta 2017 scenarij nekaj mesecev razvijala v rezidenci canskega festivala Cinéfondation. Projekt Morena se je razvijal tudi pod okriljem programa First Films First ter Jerusalem Film Laba. Film so finančno podprli Slovenski filmski center, RTV Slovenija, Filmski studio Viba Film, kakor tudi shema denarnih povračil za tuje produkcije, ki jo izvajata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in SFC. Poleg tega so film sofinancirali tudi Hrvaški avdiovizualni center (HAVC) ter filmski investicijski sklad Sikellia Productions.

Programska sekcija „15 dni režiserjev“ („Quinzaine des réalisateurs“ oz. „Directors Fortnight“) se odvija paralelno s filmskim festivalom v Cannesu. V sklopu te sekcije so na programu kratkometražni, igrani in dokumentarni filmi z vseh koncev sveta. Ta programska sekcija že od prve edicije leta 1969 svetovnemu občinstvu predstavlja nova režiserska imena ter izpostavlja avtorje z močnimi in edinstvenimi avtorskimi poetikami. V preteklosti je ta sekcija predstavila nekatere najuspešnejše režiserje sedanjosti, saj so bili v njej med drugim predstavljeni tudi prvenci Wernerja Herzoga, Jima Jarmuscha, Martina Scorseseja in Kena Loacha.

Vir: Slovenski filmski center