Retrospektiva filmov režiserja Karpa Godine na beograjskem Beldocsu

10. maj 2022

Od 11. do 18. maja bo v Beogradu potekala 15. izdaja mednarodnega festivala dokumentarnega filma Beldocs, v sklopu katerega bo imel svojo retrospektivo filmov režiser Karpo Godina. Kot je zapisano na festivalski spletni strani, bodo na festivalu predvajani pogumni in pristni filmi najpomembnejših neodvisnih filmskih ustvarjalcev z vsega sveta enega vodilnih festivalov dokumentarnega filma v tem delu Evrope. Leta 2020 je na taistem festivalu imel retrospektivo svojih filmov tudi Mako Sajko.

V sklopu retrospektive, ki bo potekala v petek, 13. maja v Jugoslovanski kinoteki, si bodo obiskovalci lahko ogledali 5 režiserjevih filmov. Od tega tri kratke, enega celovečernega in en TV dokumentarni film.

Kratki dokumentarni film Abesinija iz leta 1999, za katerega sta scenarij napisala skupaj z Igorjem Koršičem, nastal pa je v produkciji Arsmedia, govori o letu 1900, ko so začeli graditi ozkotirno železniško progo Trst-Poreč, dolgo 123 kilometrov. 15. decembra 1902 je bila proga slovesno odprta. Progi so ljudje dali tri imena: La Parenzana, Porečanka in Porečka. Leta 1935 je Italija progo ukinila, jo razprodala. Tire so za vojne potrebe naložili na ladjo in jih odpeljali v Abesinijo. Ladja se je nekje v Sredozemskem morju, z vsem tovorom, potopila. Ob trasi nekdanje proge so ostale le postaje. Te so zdaj v tej, zdaj v oni državi, ljudje pa si pripovedujejo zgodbe o Porečanki. Avtor glasbe, Iztok Mlakar, ki je na Festivalu slovenskega filma prejel nagrado za glasbo.

Sledi mu tv dokumentarni film Chubby was here - Šumiju v slovo iz leta 2000. Film prikazuje legendarni lokal Šumi v Ljubljani v 70. in 80. letih in njegove obiskovalce: umetnike, prevarante, znanstvenike, boeme, poražence, intelektualce, kokete in starlete. Šumi, legendarno stičišče, kjer sistem in antisistem nista veljala. Chubby je bil odličen, odtis njegove roke pa je ostal. Scenarij za film je napisal pisatelj Mate Dolenc, film je nastal v produkciji RTV Slovenija.

O ljubezenskih veščinah ali film s 14441 sličicami je kratki dokumentarni eksperimentalni film iz leta 1972 v makedonskem jeziku. Nedaleč od kraja Saramazalino stoji kasarna, v kateri prebiva na stotine vojakov, tik ob njej pa je dekliški internat z več stotinami deklet. Dekleta in vojaki se nikoli ne srečajo. Scenarij za film sta napisala skupaj s Slobodanom Mašićem.

Celovečerni dokumentarni film iz leta 2002 Zgodba gospoda P.F., ki je nastal v produkciji Arsmedia, pa pripoveduje o šarmantnem gospodu, izumitelju Petru Florjančiču. Protagonist tega filma je športnik, izumitelj, lastnik preko 400 patentov in svetovljan, ki mu življenje v mondenih evropskih središčih ni bilo tuje. Izumiteljstvo je zaznamovalo njegovo življenjsko pot. Njegova zvedavost in svetovljanski duh sta ga kmalu zvabila v Švico, kjer je šele zares zaživel. Hitro se je znašel med evropsko bogataško smetano, ki ga je sprejela za svojega. Bil je milijonar, ki so ga imeli za milijarderja in je tudi živel kot milijarder. Na Festivalu Slovenskega filma je zanj prejel posebno priznanje žirije.

Na ogled bo prav tako kratki dokumentarni film iz leta 1971, z naslovom Zdravi ljudje za razvedrilo. Gre za razigran, konceptualen, komičen dokument pestrosti vseh narodov in narodnosti Avtonomne pokrajine Vojvodine. Film je ob svojem nastanku bil precej kontroverzen film, saj sistemu ni bilo jasno, ali se Godina iz posvečenega koncepta bratstva in enotnosti norčuje ali ga preprosto slavi. Avtor glasbe Predrag Vranešević je na Martovskem festivalu za film prejel nagrado za glasbo, Godina pa na festivalu kratkega filma v Oberhausnu nagrado žirije.

V sklopu tokratne retrospektive bo režiser pripravil tudi svojo mojstrsko delavnico.

Filmski ter gledališki režiser, scenarist, montažer in direktor fotografije Karpo Godina se je rodil leta 1943 v Skopju. Sredi šestdesetih je posnel serijo brezčasnih kratkih eksperimentalnih filmov in z njimi uspešno gostoval po jugoslovanskih festivalih, kjer je spoznal sodelavce, s katerimi je pozneje sodeloval kot direktor fotografije: Želimir Žilnik, Bato Čengić, Lordan Zafranović, Dušan Makavejev, Živojin Pavlović, Vojko Duletič, Filip Robar Dorin in drugi. Leta 1968 nepovratno vstopi v svet profesionalne filmske produkcije, ko ga Želimir Žilnik povabi k filmu Zgodnja dela (Rani radovi) kot direktorja fotografije, snemalca in montažerja. Film zmaga na Berlinskem filmskem festivalu. Kot režiser, direktor fotografije, snemalec in montažer leta 1980 posname svoj prvi celovečerni film Splav Meduze. Na AGRFT dolga leta poučuje najprej filmsko režijo, pozneje pa predmet Filmska in TV kamera in kot uveljavljen filmski pedagog še danes navdihuje mlade filmske ustvarjalce po svetu.

Karpo Godina je prejel več kakor 40 najpomembnejših domačih in tujih nagrad, med njimi tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo (2006). Sedem let pozneje (2013) je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, leta 2018, ko je bila tudi njegova retrospektiva v New Yorški Momi, pa je naboru lovorik dodal še Štigličevo nagrado Društva slovenskih režiserjev in režiserk za življenjsko delo. Istega leta mu Mestna občina Ljubljana podeli Župančičevo nagrado za življenjsko delo, leto za tem (2019) pa od Združenja filmskih snemalcev Slovenije prejme nagrado Iris za življenjsko delo. V tem letu se je zgodila tudi retrospektiva njegovih filmov na italijanskem mednarodnem festivalu Bergamo Film Meeting.

Vir: Slovenski filmski center