Premiera digitalno restavrirane različice filma Poletje v školjki

V sklopu projekta Naši filmi doma, ki ga Slovenski filmski center, v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira od jeseni 2017, bo v soboto, 24. maja ob 19.30 uri, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma premiera digitalno restavrirane različice filma Poletje v školjki (1986) režiserja Tuga Štiglica.

Gre za veliko uspešnico slovenskega filma osemdesetih let in prelomen mladinski film, ki je domačo filmografijo vrnil na morje, v Piran, Portorož in med soline. Večino kadrov je bilo posnetih v Sečoveljskih solinah, Piranu in Portorožu. Tedaj je še deloval filmski atelje Viba film v Piranu – Fornače. Film je na Tednu domačega filma v Celju leta 1986 prejel nagrado občinstva, na 16. Giffoni Film Festivalu pa veliko nagrado za najboljši film.

Scenarij za film sta napisala Vitan Mal in Tugo Štiglic. Pri filmu so sodelovali: direktor filma Ivan Mažgon, direktor fotografije Rado Likon, dramaturg Igor Likar, avtor glasbe Jani Golob, avtor pesmi Milan Jesih, montažer Jaka Judnič, scenograf Mirko Lipužič, kostumografinja Irena Felicijan in oblikovalka maske Anka Vilhar. Igrajo: David Sluga (Tomaž), Kaja Štiglic (Milena), Boris Kralj (Luka), Marjana Karner (mama), Dare Valič (oče), Majda Potokar (zdravnica) in drugi. Producenti filma so bili Filmski studio Viba film in Kulturna skupnost Slovenije.

Rado Likon se ob tem spominja: »Pred štiridesetimi leti smo snemali film spominov – o mladostnem prebujanju, prvi ljubezni in izzivih sodobne družine. Postal je kultni slovenski film. Sodelovanje z režiserjem Tugom Štiglicem je bilo prijetno in ustvarjalno; zaupal mi je kadriranje in nikoli ni pogledal skozi okular – takrat še nismo imeli monitorjev, kot jih poznamo danes. Vsa ekipa je odlično ustvarjalno sodelovala, vsi smo želeli narediti dober film. Snemali smo na 35-milimetrski filmski trak. Kamera je bila težka, moji asistenti pa so jo vsak dan prenašali na oddaljena snemalna mesta. Prehodi med solinskimi bazeni so bili ozki in skoraj vsak dan je kdo zdrsnil v bazen. Poletje v školjki je kultni film, ki ima pomembno mesto v slovenski filmski kulturni dediščini. To je film, ki se ga ljudje še danes spominjajo in se z njim zlahka poistovetijo – četudi gre pri tem zgolj za občutke nostalgije. Prav ta občutek je ključen za dosego osnovnega cilja ohranjanja kulturne dediščine: obnavlja spomin in krepi zavest o naši preteklosti. Kulturni artefakti nas povezujejo – in prav s tem se lahko tudi ponosno identificiramo.«

Zgodba spremlja najstnika Tomaža, ki preživlja svoje zadnje otroško poletje. Med igro na plaži pozablja na prepire svojih ločenih staršev, ki v vsakdanji prezaposlenosti ne opazita, da njun sin odrašča hitreje, kot sta pričakovala. Med redkimi ljudmi, ki razumejo Tomaževe težave, je ostareli Luka, nekdanji pomorščak, ki mu podari školjko. Vsakič ko bo poslušal šumenje morja v školjki, kot mu zaupa Luka, bo lahko osvežil spomine na poletje, na svojo prvo ljubezen, prvi romantični dotik in poletne prijatelje. V tem poletju se Tomaž iz dečka spremeni v moža, odslej lahko sprejema pomembne odločitve in odgovornosti.

Letos mineva tudi natanko 40 let, odkar je nekdanje legendarno podjetje Iskra Delta izdelalo računalnik Vedi, ki ga vidimo v filmu. Kot pravi Likon: »Iskra Delta je izdelala prvi prototip računalnika, ki smo ga poimenovali Vedi. Šele zdaj se zavedam, da smo bili vizionarji – že takrat smo napovedali prihod umetne inteligence.«

»Film nam vsem še danes, ki smo odraščali v 80. letih, prikliče v spomin tiste najbolj šminkerske simbole našega otroštva: gimnastične trakove v laseh in espadrile, ki so razpadle ob prvem dežju, na nogah, zvoke sintesajzerja v ušesih in walkmane za pasovi, breakdance in jazz balet na parketu plesnih dvoran, pastelne barve vsepovsod in navduševanje nad novostjo, ki si je počasi utirala pot tudi v slovenska gospodinjstva – domačimi računalniki. Roko na srce, vsega tega morda res ni bilo v takem izobilju, kot ga je kazal Štigličev film, ki je na trenutke res videti kot tiste televizijske reklame iz 80. let, ki so z mehkimi podobami srečnih ljudi in s soncem obsijanih pejsažev pomagale graditi novo slovensko nacionalno identiteto, a treba je priznati, da se še danes z nostalgijo spominjamo tako omenjenih reklam kot tudi Poletja v školjki. In to nekaj šteje. Film je kasneje dobil tudi nadaljevanje (Poletje v školjki 2, 1988) in bojda je bil že napisan tudi scenarij za tretji del, ki pa ni bil nikoli realiziran,« je o filmu zapisala Špela Barlič ob režiserjevi smrti leta 2022.

V spomin režiserju pa je režiserka Urša Menart za revijo Ekran o filmu napisala: »S svojim celovečernim prvencem Poletje v školjki je v slovenski mladinski film vnesel nekaj svežega – podlago za filmsko zgodbo je sicer napisal Vitan Mal, toda prisotnost plesa in glasbe je v celoti rezultat Štigličeve predelave. Njegova hči Kaja (ki jo je, podobno kot oče pred desetletji njega, zasedel v glavni vlogi) je namreč ples trenirala, to pa je bil povod za vrsto prizorov, med drugim za legendarni prizor zabave na solinah, v katerem je slovensko filmsko občinstvo lahko videlo elemente zadnjih ameriških plesnih trendov – electro boogieja in breakdancea. Štiglicu je uspel zanimiv podvig: največje odlike mladinskih klasik Janeta Kavčiča, pri katerih je asistiral v desetletju prej – splet mladostnega idealizma, humorja, akcije in romantike ter odlično vodenje cele vrste nadarjenih mladih igralcev – je spretno združil s takrat najsodobnejšimi popkulturnimi elementi z zahoda. Če Kavčičevo Srečo na vrvici po estetski plati brez težav lahko umestimo v socializem, je Poletje v školjki nedvomno film odpiranja na zahod. Vizualno privlačni prizori, pastelne barve, sončni zahodi (direktor fotografije Rado Likon se spominja, da skoraj ni bilo sončnega vzhoda ali zahoda, ki ga tisto poletje ne bi posneli), plesni gibi naravnost iz New Yorka, najnovejša italijanska moda, zvok sintesajzerja in prvi slovenski računalnik – Poletje v školjki je bil za generacijo otrok iz 80. let ultimativni mladinski film in znanilec vsega lepega, kar naj bi jim prinesla odraščanje in kapitalizem, še danes pa ostaja ena prvih in najpozitivnejših asociacij na otroštvo v desetletju pred osamosvojitvijo. V domačih kinematografih si ga je ogledalo prek sto tisoč gledalcev, predvajan pa je bil tudi v tujini (med drugim sinhroniziran v nemščino, na Švedskem pa so iz posnetega materiala zmontirali TV-serijo), kjer je prejel nekaj mednarodnih nagrad: glavne nagrade na Filmskem festivalu Giffoni Valle Piana-Salerno, na festivalu v Saint Malouju in v Szegedinu. Štiglic je leto po premieri prejel tudi Župančičevo nagrado, ki jo za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture podeljuje mesto Ljubljana.«

Projekcija filma bo potekala ob prisotnosti ustvarjalcev filma. Film je za Slovenski filmski center digitalno restavriral Cebram produkcija in restavriranje filmov.

Vir: Slovenski filmski center