Festival avstrijskega dokumentarnega filma Diagonale je potekal od 5. do 10. aprila. V tekmovalni program se je med 35 filmi uvrstil tudi dokumentarni film Izginjanje scenaristke in režiserke Andrine Mračnikar, ki je na festivalu prejel nagrado občinstva v višini 3.000 evrov. Nagrado podeljuje avstrijski časnik »Kleine Zeitung«, film je avstrijsko-slovenska soprodukcija. Dokumentarec Izginjanje/Verschwinden je po Andri 1924-1944 (2003) ter Korošec govori nemško/Der Kärtner spricht Deutsch (2007) tretji del trilogije o zgodovini in prihodnosti slovenske narodne skupine na avstrijskem Koroškem.
Na južnem Koroškem je pred letom 1910 približno 90 odstotkov vseh prebivalk in prebivalcev govorilo slovensko, danes je ta odstotni delež upadel v povprečju na enomestno število. Danes jih je denimo v kraju Hodiše na avstrijskem Koroškem le še pet odstotkov. Ta upad je posledica več kot stoletne diskriminacije, ki jo je napajal nacionalizem, ki je segal od zagrizenega do radikalnega, in nevednost nemško govoreče družbe in politike. Andrina Mračnikar v svojem esejističnem dokumentarnem filmu na osebni način pokaže, da je politična nujnost pereča. Kaj se zgodi, ko ti v vsakdanjem življenju vzamejo materni jezik? Kaj mora politika storiti, da bi preprečila izumiranje jezika, katerega zaščita je ustavno zajamčena? V 90 minut dolgem dokumentarnem filmu se režiserka ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanu na avstrijskem Koroškem. Film je poziv proti resignaciji in za pogumno politično akcijo, so med drugim zapisali v festivalskem katalogu. Režiserka v svojem esejističnem dokumentarnem filmu opozori na veliko politično nujnost. V osebnih pogovorih z družinskimi člani odpira podobo preganjanja, deportacije, nasilja, zahrbtne sovražnosti in birokratskih ovir. Vse te travmatične izkušnje so marsikaterega koroškega Slovenca privedle, da se je odpovedal lastnemu jeziku. Slovenščina, ki je bila poznana v družini, je izven doma vse bolj postajala balast. A materni jezik je veliko stvari hkrati: identiteta, spomin, kolektivna in individualna zgodovina, še piše v festivalskem katalogu. Andrina Mračnikar za temelj filma Izginjanje ne vzame le družinskih referenc, temveč tudi uradno slovesno razpoloženje na avstrijskem Koroškem ob stoletnici plebiscita leta 1920, na katerem se je večina koroškega prebivalstva izrekla za republiko Avstrijo in se tako odločila proti nekdanji Jugoslaviji. Krajša verzija filma Izginjanje je že bila prikazana v okviru uradne obeležitve stoletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020.
Pri filmu sodelujejo: direktorica fotografije Judith Benedikt, montažer Gerhard Daurer, za zvok so poskrbeli Julij Zornik, Bertram Knappitsch, William Eduard Franck, Andreas Hamza, skladatelj je Peter Kutin.
Film je avstrijsko-slovenska soprodukcija, slovenskemu občinstvo bo na ogled letos v jeseni. Glavni producent je Jürgen Karasek, Soleil Film, slovenski soproducent je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo. Nastal je v soprodukciji z ORF in RTV Slovenija, v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film, Teleking in 001. Sofinancerji filma so: FISA – Film Industry Support Austria, Zvezno ministrstvo za umetnost, kulturo, civilne zadeve in šport, CarinthiJA2020 (Dežela Koroška), ORF Film-/Fernsehabkommen, Slovenski filmski center, RTV Slovenija, Sklad prihodnosti Republike Avstrije, ter Filmski studio Viba film.
Andrina Mračnikar se je rodila leta 1981 v Halleinu na Solnograškem. Odraščala je na avstrijskem Koroškem. Režijo je študirala na AGRFT v Ljubljani ter režijo in scenaristiko na Dunajski filmski akademiji. Zadnji dve desetletji živi na Dunaju. Svoj prvi celovečerni film Ma Folie je režirala leta 2015. Za svoje filme je prejela več nagrad.
Nagrado festivala Diagonale za najboljši film je v nedeljo prejel film Rimini avstrijskega režiserja Ulricha Seidla. Sabine Derflinger je za film o nemški novinarki in feministki Alice Schwarzer dobila nagrado za najboljši dokumentarni film. Obe nagradi spremlja denarna nagrada v vrednosti 19.000 evrov.
Vir: Slovenski filmski center