BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Na Malti ta teden poteka 1. Mediteranski filmski festival obenem pa tudi srečanje tako imenovanih MED9 – konferenca devetih kinematografij sredozemskih držav, med katerimi Slovenija zavzema vidno mesto. Mediteranski filmski festival, ki poteka med 25. in 30. junijem 2023, predstavlja ustvarjalni filmski potencial sredozemskih držav Francije, Italije, Španije, Portugalske, Grčije, Cipra, Slovenije, Hrvaške in Malte. Organizatorji na Malti so festival zasnovali kot »edinstveno priložnost za srečanje sredozemskih držav in slavljenje najboljšega, kar lahko na filmskem področju regija ponudi.«
V tekmovalnem programu filmskega festivala se za glavno nagrado poteguje Orkester Matevža Luzarja. V devetčlanski strokovni žiriji, ki ji predseduje direktor britanske agencije Film London Adrian Wootton Obe, odloča tudi slovenska filmska kritičarka Tina Poglajen.
V tekmovalnem programu se bodo poleg našega Orkestra Matevža Luzarja odvrteli še hrvaška drama Varen kraj Juraja Lerotića, film z naslovom .dog Yianne Americanou, režiserke s Cipra, Francijo zastopa Alice Diop s filmom Saint Omer, Grčijo Giorgos Gousis z Magnetic Fields, Italijo Mario Martone z Nostaligio, Malto Valerie Buhagiar s filmom Carmen, Portugalsko Cristèle Alves Meira s filmom Alma Viva, Španijo pa režiserka Carla Simón s filmom Alcarràs.
V strokovnem programu o izzivih in rešitvah v filmski industriji
V okviru strokovnega programa potekajo v konferenčnem centru v Valletti, malteškemu glavnemu mestu, številne okrogle mize, posveti, mojstrski tečaji in predavanja na zanimive teme, ki odstirajo delovanje filmske industrije v regiji. Ena od okroglih miz bo posvečena delu igralke Katarine Čas, ki je spregovorila o svoji mednarodno uspešni filmski karieri in prodoru v Hollywood. Med strokovnjaki, ki sodelujejo na konferenci in okroglih mizah, so med drugimi vsak svoje področje delovanja osvetlili še Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, Tina Lešničar, kot predstavnica filmske komisije na SFC, Natalija Gorščak, podpredsednica televizijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze (EBU), producent Boštjan Virc in predsednik Artkino mreže Slovenije Jure Matičič. Na Malti se predstavlja tudi slovenski igralec Andrei Lenart z mednarodno uspešno kariero v filmih in tv serijah kot so Wild Bill, Kingsman: Tajna služba, FBI International.
Nataša Bučar je na okrogli mizi o javnem financiranju filmskega sektorja, na kateri so sodelovali strokovnjaki iz Francije, Grčije in Cipra, poudarila pomembnost vzpostavljanja ravnovesja med dvema stebroma, na katerih sloni filmski sektor – tako kulturi kot gospodarstvu. »To je pomemben izziv in odgovornost evropskih kinematografij v imenu kulturne diverzitete ob soočanju s trendi svetovnega filmskega trga.« Natalija Gorščak je požela odobravajoč odziv udeležencev konference, ko se je zavzela za javni interes in kulturne vsebine pri snovanju programa na javnih televizijah. Tina Lešničar je na posvetu o pomanjkanju delovne sile, veščin in strokovne usposobljenosti na področju modernih tehnologij, ki hitro spreminjajo filmsko industrijo, izpostavila pomembnost iniciativ in delavnic, kot so Scenarnica, Dokumentarnica, Reacting as a Star, APostLab …, na katerih filmski ustvarjalci ob priznanih mentorjih pridobivajo dodatna znanja. Omenila je tudi potrebo po regulaciji pobude SFC, da bi se tuje filmske produkcije, ki snemajo v Sloveniji, morale zavezati, da v ekipo vključijo tako lokalne filmske delavce kot kreativni sektor, saj gre pri tem za pomemben prenos znanja in delovnih izkušenj.
V okviru Mediteranskega filmskega festivala potekajo številni mojstrski tečaji, med katerimi je najbolj pričakovan ta, ki ga bo vodil avstralski igralec Eric Bana (München, Troja). Na okrogli mizi o odnosu med režiserji in igralci je ob portugalskem filmskem zvezdniku Joaquimu de Almeidi sodelovala tudi slovenska igralka Katarina Čas, ki ji je uspel veliki prodor v Hollywood. Povedala je, da ima z režiserji različne izkušnje. »Nekateri so zelo odprti za improvizacijo, drugi so bolj strogi in natančni. Kot igralec moraš biti prilagodljiv in dovzeten za režiserjeve napotke. Za to pa je potrebna samozavest, je dejala«. Med boljšimi nasveti, ki jih je dobila od režiserjev, si je k srcu najbolj vzela besede, da si morajo igralci prisluhniti in biti v prizoru odprti in prisotni. »Poslušanje drugega je bolj pomembno, kot se zdi na prvi pogled,« je pristavila. Ob komentarju portugalskega kolega, da se je v zrelih letih naveličal v Hollywoodu igrati »dobro oblečene zlobneže« in je zato tudi nehal hoditi na avdicije, je naša igralka delila svoje izkušnje. »Ko si star 25 let, je dovolj, da si le svetlolas in seksi, z leti in zrelostjo pa lahko igram bolj karakterne vloge. Ob čemer pa še vedno nikoli ne veš, ali v tvojem obrazu vidijo ranljivost ali le vzhodnoevropski seksapil.« Za konec je pred mednarodnim občinstvom pohvalila vse boljšo slovensko filmsko produkcijo. Katarina Čas bo ob koncu Mediteranskega filmskega festivala tudi podelila nagrado zmagovalnemu filmu.
Producent Boštjan Virc je sodeloval na okrogli mizi o delovnih pogojih v filmski industriji. »Izzivov na tem področju je veliko,« je dejal. »Če se osredotočim na slovensko produkcijo, je gotovo največji izziv to, da v projektno naravnanem delu filmskim ustvarjalcem in delavcem zagotovimo ustrezno plačilo čez vse leto. Namreč delo v filmski industriji prihaja v valovih in je strnjeno v nekaj mesecev, v katerih se dela tudi po 12 ur na dan. Potem pa pride obdobje zatišja, ki seveda ni plačano. V strahu, da ne bodo več dobili novih projektov, mnogi filmski delavci živijo pod stalnim pritiskom in nenehno jemljejo nove in nove projekte. Zato moramo, ko je govora o delovnih pogojih v filmski industriji, nujno nasloviti tudi ravnotežje med zasebnim in poslovnim življenjem, kar vključuje tudi skrb za mentalno zdravje.«
V obsežnem in zanimivem strokovnem delu festivala je govora o tako rekoč vseh vidikih in členih filmske industrije: od različnih modelov zasebnega in javnega financiranja lokalnih kinematografij; snovanja filmskega programa na javnih televizijah ob odgovornosti za vzpostavljanje ravnovesja med kulturno-izobraževalnimi in zabavnimi vsebinami; predstavitev studijskih zmogljivosti v regiji; izzivov manjših mestnih kinematografov v digitalni dobi in vladavini velikih pretočnih platform; lokacijskih posebnostih držav, problematike pomanjkanja ustrezno izobraženega kadra v tehnološko nenehno spreminjajočem se sektorju; naslavljanja enakosti spolov v filmskih poklicih; novostih v procesu postprodukcije in vizualnih učinkov; novih metodah trženja in marketinga filma; pa do ukrepov v smeri ekološko-trajnostnih rešitev med samo filmsko produkcijo. Debate naslavljajo konkretne izzive in priložnosti filmske industrije in so usmerjene k iskanju rešitev in novih vizij. Med udeleženci so pomembni predstavniki regionalnih, britanskih in ameriških filmskih produkcijskih hiš, studiev, tv mrež (tudi britanska podružnica Warner Bros in HBO), nacionalnih filmskih centrov in filmskih komisij in filmski ustvarjalci, direktorji studiev, producenti in režiserji.
»Mediteranski filmski festival bo postregel s številnimi filmi, okroglimi mizami, mojstrskimi tečaji in priložnostmi za mreženje ter osvetlil možnosti za rast in sodelovanje v sredozemski filmski industriji. Festival bo služil kot platforma za spodbujanje sodelovanja, krepitev ustvarjalnega izražanja in ustvarjanja priložnosti za prihodnje generacije v filmski industriji v regiji,« pa dobro popotnico festivalu želijo organizatorji.
Vir: Slovenski filmski center
Foto: Arhiv Slovenski filmski center in Kevin Farrugia
