Ljubljana je dobila Trg Franceta Štiglica

Ob lanski 100. letnici rojstva režiserja Franceta Štiglica je Slovenski filmski center na Mestno občino Ljubljana naslovil pobudo za poimenovanje trga po tem velikem režiserju. Ljubljanski svetniki so na svoji 11. seji mestnega sveta odločili, da se bo trg, ki je nastal na strehi parkirne hiše Kozolec II poimenoval v Trg Franceta Štiglica. »Trg obsega urbano površino med stanovanjskim blokom na Slovenski cesti 55 in hišami na Kersnikovi ulici številka 4, 6, 10. Na jugu je omejen s slepo fasado Knjižnice Otona Župančiča, na severu z Dvorakovo ulico,« je zapisano v odloku. Slavnostno odprtje trga bo predvidoma v času Slovenskega tedna filma, ki bo letos potekal od 9. do 13. novembra.

V Kranju rojeni France Štiglic (1919-1993) je kot eden najbolj nadarjenih slovenskih filmskih režiserjev v svoji 40-letni karieri režiral 15 celovečernih filmov, vrsto kratkih in dokumentarnih del ter pet odmevnih televizijskih nadaljevank. Med celovečernimi filmi izstopa predvsem prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji (1948). Med njegove vidnejše dosežke sodijo še Balada o trobenti in oblaku (1961), Dolina miru (1956) in Ne joči, Peter (1964). Imel je tudi uspešno mednarodno kariero. Za kratki dokumentarec Mladina gradi (1946) je prejel omembo žirije, s celovečernim prvencem Na svoji zemlji se je uvrstil na filmski festival v Cannesu. Sledila je vrsta nominacij in nagrad: z Dolino miru se je potegoval za cansko zlato palmo za režijo (z zlato palmo za najboljšo moško vlogo v tem filmu je bil nagrajen John Kitzmiller), z Devetim krogom (1960) pa je kandidiral za oskarja za najboljši tuji film. Na domačih tleh je leta 1962 prejel Prešernovo nagrado za režijo filmov Dolina miru, Deveti krog ter Balada o trobenti in oblaku. Na jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju je bil dobitnik zlate arene v letih 1960, 1961 in 1964. Decembra 1976 mu je bila v Beogradu podeljena nagrada Avnoja, najvišje priznanje SFRJ, leta 1978 pa je prejel Badjurovo nagrado.

S svojim ustvarjalnim zagonom sodi v sam vrh domače kinematografije, njegova vloga pa je pomembna tudi za zasnovo in razvoj profesionalnih standardov ter sistema nacionalne kinematografije. Bil je predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev, direktor Viba filma, minister za kulturo, pa tudi profesor in dekan na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.

Vir: Slovenski filmski center