Ganljiva premiera Tartinijevega ključa v Ljubljani: Vinci Vogue Anžlovar s svojim novim filmom pušča še en neizbrisen pečat v slovenskem filmu

Ker so sedeži v največji dvorani hitro pošli, so organizatorji odprli še eno dvorano, v obeh pa se je gledalcem poklonila filmska ekipa avtorjev, ustvarjalcev in igralcev. Na premieri je bil tudi scenarist, režiser in montažer Vinci Vogue Anžlovar, ki pravi, da je imel neizmerno srečo pri izbiri igralcev, čemur so pritrjevali tudi aplavzi občinstva.

Vinci Vogue Anžlovar je idejo za film dobil v času pandemije covid-19, ko je sinu prebiral roman Romana Kukoviča Tartinijev ključ. Takrat je pomislil, da bi bil to odličen film in se tako povezal z avtorjem romana. Z njegovim soglasjem je za voljo dramaturgije scenarij nekoliko prilagodil, največjo prilagoditev pa je naredil, ko je lik fanta Maria spremenil v dekle, saj ga je na avdiciji tako navdušila dijakinja dramske gimnazije Maks Kerševan. Maks se spominja, da ji je na avdiciji Vinci dejal, da je za nič, a sprva ni dojela, da se šali. Kot pravi Vinci, gre za eno od njegovih tehnik, da igralcem najprej pove, da niso za nobeno rabo in bi bilo bolje, da bi počeli kaj drugega, nato pa ti od sebe dajo največ, kar premorejo. In tako so vse vloge v njegovih filmih vedno glavne, ni stranskih, zatrjuje.

S Tanzanije se je za namen promocije filma ravnokar vrnila Ella Lapajne, ki igra razvajeno Barbaro (filmsko hči Nenada Tokalića). Ella je gledalcem na premieri zaupala, da je za prizor, kjer pleza po strehi, njena mati izvedela šele po zaključenem snemanju, za najtežje dele pa je imela celo kaskaderko, tako da mlada igralka ni bila v nevarnosti. V družbi mladih dveh igralk je bil tudi vsestranski Svit Šturbej, ki v filmu prepričljivo igra Roberta iz socialno šibkejše družine, večer pred premiero pa je skupaj s skupino LPS zažigal na odru Orto Bara. Svojih nekaj minut za klaviaturami je imel tudi na nedeljski premieri.

Na dogodku je bilo moč videti mnoge znane obraze, ki so se prišli pokloniti velikemu mojstru filmske umetnosti. Vinci Vogue Anžlovar je s svojim novim mladinskim filmom Sloveniji poklonil novo filmsko klasiko, mladim pa nove idole. Tudi iz ust njegovih najožjih sodelavcev na filmu je bilo moč slišati le pohvale, o Anžlovarju so govorili v presežkih. Tanja Ribič Đurić je vidno ganjena z občinstvom delila občutke ob gledanju filma v Vincijevi družbi – pravi, da se je je film dotaknil na poseben način, kot pomembnega glavnega igralca pa omenja tudi glasbo. Ta je delo skladatelja Milka Lazarja, dve skladbi za film pa je prispevala tudi skupina LPS, ki se je režiserju zahvalila za dano priložnost in izrazila upanje, da bodo avanturo, kot je snemanje filma, lahko še kdaj doživeli. V originalnem romanu Tartinijev ključ je bil sicer Jan Plestenjak, a je Roman Kukovič kljub tem manjšim spremembam scenarija ponosen, da se je Vinci v večini vendarle držal literarne predloge, predvsem pa presenečeno ugotavlja, da mu je uspelo dvesto strani dolg roman stlačiti na sto strani scenarija.

Tudi producent produkcijske hiše Blade produkcija Zoran Dževerdanović se je ob koncu vsem zahvalil za dobro sodelovanje, še posebej pa studiu Viba film, soproducentoma RTV Slovenija in Nu frame, financerju Slovenskemu filmskemu centru ter distributerju Karantanija Cinemas. Zahvala za podporo premiere gre tudi medijskemu sponzorju Radio Antena in blagovni znamki Cappy ter kinematografu Cineplexx.

vir: Slovenski filmski center