Film To je rop! v Ajdovščini kot katarzična komedija o vztrajanju

V Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini je bila v soboto zvečer v okviru programa Naši filmi doma, ki je nastal na pobudo Slovenskega filmskega centra, prikazana kriminalna komedija To je rop! režiserja Gregorja Andolška. Po filmu so se občinstvu pridružili soscenarist in režiser Gregor Andolšek, Tijana Zinajić, ki v filmu igra stransko vlogo Lutalice in producenta Jerca Jerič in Andraž Jerič. Pogovor z njimi je ponudil prostor, zakaj se zdi, da se proti sistemu vedno znova zaletavamo v iste slepe ulice – in zakaj kljub temu ne bi smeli pristati na misel, da se ne da nič spremeniti.

Režiser Gregor Andolšek film razume predvsem kot premik v razmišljanju: »Zelo pomemben se mi zdi ta moment v glavi – da ne vztrajamo pri tem, da se ne da nič popraviti. Da ne ostajamo na isti točki.« Po njegovih besedah film gledalca najprej nagovori s humorjem, nato pa postopoma razpira tudi bolečino likov, ki se znajdejo v situacijah, kjer pravila delujejo sama sebi v prid.

Komedija kot natančno orodje

Čeprav komedija To je rop! deluje lahkotno, je nastala z izjemno premišljenim in natančnim pristopom. »Takšna komedija mora biti zelo matematična. Vsaka beseda, vsak premik kamere mora biti naštudiran,« poudarja Andolšek in priznava, da scene nikakor niso improvizirane, temveč zelo premišljene, kljub temu da dajejo drugačen, bolj sproščen vtis. Film po njegovih besedah tako ni nastajal iz improvizacije, temveč iz dolgotrajnih vaj in jasne vizije, ki je bila izrisana že dolgo pred začetkom snemanja.

Zavestna izbira komedije kot žanra izhaja iz režiserjevega odnosa do filma in občinstva: »Komedija je žanr, ki ga razumem. Želel sem govoriti skozi formo, ki mi je blizu, in posneti film, ki dobro komunicira z gledalci.« Prav ta neposredna komunikacija je bila tudi v Ajdovščini večkrat izpostavljena kot ena ključnih kvalitet filma.

Slovenski film z veliko začetnico

Andolšek se ne izogiba dejstvu, da film izrazito pripada lokalnemu prostoru, hkrati pa presega njegove meje. »Želel sem posneti slovenski film z velikim S – film, ki se dogaja tukaj, v našem okolju, a govori o nečem, kar je univerzalno,« pravi. Boj malega človeka proti velikim sistemom in korporacijam pa kljub temu ni specifično slovenska tema, temveč globalna izkušnja, ki se ponavlja ne glede na okolje in zato filmu zagotavlja občinstvo tudi onkraj naših meja.

V tem smislu film ne ponuja rešitev, temveč izkušnjo prepoznanja in katarze: »Upam, da gledalec skozi te like pride do razumevanja, ne do obupa. Katarza se mi zdi pri takšnih zgodbah nujna.«

Enigmatična Lutalica

Posebno mesto v filmu ima lik Lutalice, ki ga igra Tijana Zinajić. Po projekciji v Ajdovščini je ta poudarila, da jo je pri njenem liku najbolj nagovorila svoboda Lutalice in njen igriv odnos do sveta. Lutalica denimo ima vžigalnik - a išče nekoga s cigareto, ima sicer polnilec - ne pa tudi mobitela. S svojo prezenco priliva olje na ogenj absurdnim situacijam, obenem pa postavlja kontrast resnim zapletom, v katere sta se ujela protagonista Rajko in Marcel. Ta lahkotnost in odprtost je posebej očarala tudi Tijano Zinajić, ki je priznala, da bi si tudi »sama želela, da bi bila kdaj tako svobodna.«

Zinajić, sicer tudi režiserjeva dolgoletna ustvarjalna partnerka, v filmu tako ne nastopa zgolj kot igralka, temveč kot pomemben del skupnega ustvarjalnega prostora, ki temelji na zaupanju in jasni viziji.

Film, ki ostaja odprt

Ajdovska projekcija je potrdila, da To je rop! deluje kot film, ki se z gledalcem ne zaključi ob odjavni špici. Namesto odgovorov ponuja premislek – o sodelovanju, prilagajanju in drobnih odločitvah, ki jih sprejemamo vsak dan.

Poleg glavnih dveh vlog, ki ju odigrata Stane Tomazin in Gregor Čušin, v filmu igrajo še Uroš Smolej, Tijana Zinajić, Matej Puc, Tjaša Železnik, Maša Derganc, Nenad Tokalić, Mojca Partljič, Jernej Kogovšek, Boris Cavazza, Janez Škof, Gojmir Lešnjak in drugi.

Scenarij za film sta poleg režiserja napisala še Miha Zbašnik in Marko Bratuš. Pri filmu sodelujejo še: direktor fotografije Miloš Srdić, skladatelj Blaž Gracar, scenografka Neža Zinajić, kostumografka Urška Recer, oblikovalka maske Lija Ivančič, montažer Anže Verdel, oblikovalec zvoka Julij Zornik, kolorist Teo Rižnar in direktorica filma Nena Janković. Producenta sta Jerca Jerič in Andraž Jerič iz produkcijske hiše Temporama. Soproducenti filma so RTV Slovenija, A Atalanta, 001, NuFrame, v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film. Film je sofinanciral Slovenski filmski center.