BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Slovenska manjšinska soprodukcija Sramota in denar bo imela premiero v tekmovalnem programu filmskega festivala Sundance prihodnje leto. Prav tako bo na istem festivalu, vendar v tekmovalnem programu dokumentarnih filmov, prikazan film Planina.
Sramota in denar priznanega kosovskega režiserja Visarja Morina je soprodukcija šestih držav, in sicer Nemčije, Slovenije, Kosova, Albanije, Severne Makedonije in Belgije. Scenarij za film sta napisala režiser in Doruntina Basha. Režiserja je leta 2020 revija Variety uvrstila med deset najbolj obetavnih evropskih ustvarjalcev. Slovenski soproducent je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo Ljubljana, ki je ob premieri povedal: »Film Sramota in denar razkriva tematiko razkroja socialne družbe v okolju, ki nekontrolirano drvi v nov družbeni red, kjer solidarnost in družbena pravičnost skoraj ne obstajata več. A takšna ni samo kosovska realnost, žal družbeno, finančno in vsakršno drugo gentrifikacijo, v kateri veliko število ljudi ostane odrezanih od pomembnih družbenih servisov, vedno bolj opažamo tudi pri nas in vse to nas je k filmu pritegnilo že od začetka.
Za podporo pri produkciji te zahtevne mednarodne koprodukcije, pri kateri so sodelovali ustvarjalci in producenti iz šestih evropskih držav se zahvaljujemo Slovenskemu filmskemu centru, predvsem pa številnim slovenskim ustvarjalcem, ki so sodelovali pri nastanku filma: oblikovalki maske Liji Ivančič, oblikovalcu zvoka Juliju Zorniku in njegovi ekipi iz 001 d.o.o., koloristu Emilu Svetliku ter ustvarjalcu vizualnih efektov in producentu post-produkcije pri Telekingu, Zoranu Mihailoviću. Poleg ustvarjalnega vložka v produkciji filma je celotna post-produkcija filma nastala v Sloveniji in ta film je dokaz, da smo pomemben partner v najzahtevnejših filmskih koprodukcijah.«
Režiser pa dodal: »Zame je ta zgodba predvsem o integriteti in dostojanstvu. Hatidža in Šaban se borita za svoj občutek lastne vrednosti, obenem pa se soočata z vedno večjo grožnjo, da bosta izginila v družbi, kjer se zdi, da je denar edina stalnica. Da bi film čim bolj zasidral v kosovsko resničnost, sem tam preživel šest mesecev, raziskoval trg stanovanj in dela ter se pogovarjal z ljudmi, ki so iskali oboje – streho in zaposlitev. Poleg njihovega vsakodnevnega boja sem bil priča še nečemu hujšemu: tihi sramoti, ki spremlja revščino – sramoti pred drugimi in pred samim seboj. 'Tudi tvoja mati te ne ljubi, ko nimaš denarja,' mi je rekel dnevni delavec, skoraj mimogrede, kot da so mu besede ušle iz ust. V tistem trenutku se je morda zavedel, da je v takšnem svetu celo materinska ljubezen nekaj, kar si je treba zaslužiti.«
Hatidža in Šaban, par v štiridesetih, živita v kosovski vasi s tremi hčerkami, gospodinjstvo pa si delita s Šabanovima dvema bratoma in materjo Nano. Preživljajo se z dvanajstimi kravami in nekako jim uspeva — dokler nekega dne krave ne ukrade prav Šabanov brat. Družina je tako prisiljena zapustiti dom in se preseliti v Prištino, kjer išče delo in streho nad glavo. Začne se njihovo potovanje v kruto, hiperkapitalistično družbo.
V glavnih vlogah nastopajo Astrit Kabashi (Šaban), Flonja Kodheli (Hatidža), Kumrije Hoxha (Nana), Fiona Gllavica (Adelina) in Alban Ukaj (Alban). Pri filmu sodelujejo še direktor fotografije Janis Mazuch, scenograf Burim Arifi, kostumograf Desantila Lika, oblikovalka maske Talija Ivančič, montažer Joëlle Alexis, kolorist Emil Svetlik, snemalec zvoka Igor Popovski, oblikovalec in mešalec zvoka Julij Zornik in skladatelj Mario Batkovic.
Producenti filma so Fabian Alteried, Sophie Ahrens, Kristoph Gerega, Visar Morina in Pia Hellenthal. Poleg Hočevarja so soproducenti še Eshref Durmishi, Besnik Krapi, Dritan Huqi, Marija Dimitrova in Marc Goyens iz produkcijskih hiš Vicky Bane, Schuldenberg Films, Eagle Eye Film Kosova, On Film Production, List Production in Quetzalcoatl.
Film je nastal s finančno podporo Nemškega zveznega filmskega sklada, Ministrstva za kulturo, Filmske in medijske fundacije NRW, Slovenskega filmskega centra, Kosovskega filmskega centra, Albanskega nacionalnega filmskega centra, Filmske agencije Severne Makedonije, programa Tax Shelter belgijske zvezne vlade, vlagateljev v program Tax Shelter, televizije WDR ter fundacije Suisa in Eurimagesa. V sodelovanju s Filmskim studiem Viba film ter Ufund in Umedia.
Dokumentarni film Planina režiserjev Biljane Tutorov in Petra Glomazića je soprodukcija štirih držav in sicer Srbije, Francije, Črne gore, Slovenije. V tem programu so predstavljena najdrznejša in najizrazitejša sodobna avtorska dokumentarna dela z vsega sveta. Slovenski soproducent je produkcijska hiša Cvinger Film in zanjo Rok Biček, film pa je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra in RTV Slovenija.
Na odročnih višavah Sinjajevine, največjem pašniškem območju na Balkanu v Črni gori, mati in hči ponosno branita svojo planino in nomadsko pastirsko tradicijo pred vzpostavitvijo vojaškega poligona Nata. Povezuje ju posebna ljubezen, pa tudi grenki spomini.
Septembra 2019 je na Sinjajevini potekala prva mednarodna vojaška vaja. Vojaški manevri so se začeli sredi pašnikov, brez kakršnegakoli predhodnega posvetovanja s pastirsko skupnostjo, ki ta prostor uporablja že stoletja. Gara (59), mati šestih otrok in voditeljica lokalne skupnosti v boju za zaščito planine, ter njena najmlajša hči Nada (13) bijeta dve pomembni življenjski bitki – okoljsko, za ohranitev narave, ter osebno, družinsko – soočanje s patriarhatom in nasiljem nad ženskami.
Film je bil posnet na planini Sinjajevina na severu Črne gore, na lokaciji katuna Okrugljak in v širši okolici, v obdobju sedmih let (2018–2025).
Ob svetovni premieri na festivalu Sundance sta režiserja izjavila: »Izjemno sva vesela, da bo film premierno prikazan prav na Sundanceu, ki je ena najboljših možnih platform za predstavitev avtorskega dokumentarnega filma. Naš film je ambiciozno avtorsko delo, ki pa je zraslo iz našega aktivizma, ta pa mu je dal jasen etični okvir. Globalna vidnost, ki jo omogoča Sundance, je izjemno dragocena, saj omogoča široko razpravo o izjemno pomembnih temah, ki jih v zgodbi Gare in Nade povezujejo: militarizacija, ekologija in (pomanjkanje) pravic žensk.«
Slovenski soproducent Rok Biček je ob tem dodal: »Uvrstitev našega filma v tekmovalni program festivala Sundance je izjemen trenutek za celotno ekipo in projekt, ki je od samega začetka rasel iz poguma, vztrajnosti in ambicije preseči običajne regionalne okvire. Gre za kompleksno mednarodno koprodukcijo, ki je zahtevala neomajno avtorsko vizijo in močno produkcijsko podporo. Ključna je bila zgodnja podpora RTV Slovenija in Slovenskega filmskega centra. Kot pravi slovenski pregovor: Kdor hitro da, dvakrat da. Prav to zaupanje nam je omogočilo, da smo film razvijali iskreno, brez kompromisov ter v polnem spoštovanju njegove občutljive in pomembne zgodbe.
Posebno hvaležnost izrekam slovenskim sodelavcem, ki so filmu vtisnili izjemno natančnost in izraznost: oblikovalcema zvoka Juliju Zorniku in Samu Jurci, koloristu Emilu Svetliku ter letošnjemu dobitniku nagrade Kosobrin, nadzorniku poprodukcije Zoranu Mihailoviću. Njihov ustvarjalni prispevek je bil ključen, da je film v sklepni fazi razvil ves svoj potencial ter dosegel izrazno jasnost, ki jo zahtevajo veliki filmi.
Sundance je za nas velik dosežek, a verjamem, da predstavlja šele začetek večje zgodbe. Film odpira teme, ki močno odmevajo po svetu, in ponosen sem, da bo prvič nagovoril občinstvo prav v Park Cityju.«
Avtorsko ekipo filma sestavljajo scenarista in režiserja Biljana Tutorov in Petar Glomazić, direktorica fotografije Eva Kraljević, dodatni snemalec Rok Biček, montažer Georges Cragg, avtor izvirne glasbe Draško Adžić, oblikovalca zvoka Julij Zornik in Samo Jurca, za barvno korekcijo je bil zadolžen Emil Svetlik, nadzornik poprodukcije je bil Zoran Mihailović, producentka filma je Biljana Tutorov, izvršni producentki Megan Gelstein in Bianca Oana, soproducenti pa Petar Glomazić, Quentin Laurent in Rok Biček. Glavni protagonistki v filmu sta Mileva – Gara Jovanović in Nada Stanišić.
Po besedah scenaristke, režiserke in producentke Biljane Tutorov je film zasnovan kot nekakšna eksistencialistična pravljica ali feministična vestern opera: »Navdihnile so me naše močne ženske protagonistke, ki so bile resnične partnerke v filmskem procesu in tudi zunaj njega, njihov organski odnos do narave, s katero živijo v simbiozi, ciklična dramaturgija in koreografija njihovega življenja ter čustvene plasti zgodbe, v kateri smo sodelovali skozi sedem sezon in skoraj 230 snemalnih dni v gorah.«
Scenarist, režiser in producent Petar Glomazić, čeprav je vse življenje preživel v mestu, je odraščal v družini, globoko povezani s koreninami in podeželskim življenjem v gorah Črne gore: »Vodila me je strast do pripovedovanja zgodb in želel sem pred občinstvo postaviti ta pravljični, skoraj biblijski svet, kjer sta narava in človek še vedno neločljivo povezana in kjer preprost način življenja omogoča, da jasno prepoznamo temeljne univerzalne vrednote: ljubezen, solidarnost, odpovedovanje za druge, skromnost in neutrudno delo.«
Film je nastal s podporo Filmskega centra Srbije, CNC France – Cinéma du Monde, Filmskega centra Črne gore, Slovenskega filmskega centra, Hrvaškega avdiovizualnega centra, sklada PACA regije Južna Francija, RTV Slovenija, belgijskega davčnega sistema (Tax Shelter Belgium), fundacij InMaat, Doc Society Climate Story, Uniqua See Future, Catapult Film Fund, Chicken & Egg Films, štipendije Diane Weyermann, IDA Enterprise Grant, ter ob podpori Sveta Evrope in Eurimagesa.
Letošnji Sundance je prejel 16.201 prijavo iz 164 držav, med temi je bilo 4.255 celovečernih filmov. Od prijavljenih celovečernih filmov jih je 1.676 prišlo iz ZDA in 2.579 iz drugih držav.
Naslednja izdaja festivala Sundance bo potekala med 22. januarjem in 1. februarjem 2026. Gre za najpomembnejši ameriški festival neodvisnega filma, ki mladim in perspektivnim avtorjem omogoča preboj v svetovno javnost. Prav na Sundanceu so svoj mednarodni preboj doživeli tudi Quentin Tarantino, Paul Thomas Anderson in Darren Aronofsky. Ustanovitelj Sundancea je Robert Redford, ki je letos preminil. To bo zadnja izdaja festivala v mestu Park City, saj se ta leta 2027 seli v Boulder, mesto v Koloradu.
Vir: Slovenski filmski center
