6. marec 2025

Dan žena s kostumografkami

Slovenski filmski center v sodelovanju z Bazo slovenskih filmov na dan žena že tradicionalno s posebno projekcijo predstavlja ustvarjalnost slovenskih filmskih avtoric. Letos pozornost usmerjajo h kostumografkam s projekcijo štirih kratkih filmov, ki bodo dostopni na Bazi slovenskih filmov od 7. 3. (20:00) do 9. 3. (24:00).

Mateja Fajt, podpredsednica Združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske - SKOM je ob tej priložnosti zapisala: Kostum sooblikouje tako podobo nastopajočega, kot tudi likovno sliko kadra oziroma barvne palete filma. Kostumografinje pri svojem delu združujejo široko paleto znanj (iz umetnosti, zgodovine oblačenja, mode, barvne teorije) z iznajdljivostjo. Specifika kostumografskega dela je v tem, da je feminizirano, tako demografsko kot tudi ideološko. V Sloveniji na področju kostumografije prevladujejo ženske in prvi poklicni moški kostumografi se pojavljajo šele v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja. Predvsem pa je kostumografsko delo še vedno družbeno konstruirano kot žensko delo, kar pogosto privede do nižjega vrednotenja tega dela, nižjega plačila in nespoštovanja zahtevnega dela v sektorju kostumografije.

Vabljeni k ogledu štirih kratkih filmov, kjer si je moč ogledati širok razpon dela kostumografij, različnih stilov in filmskih formatov. Ob tem naj omenimo, da bo film (A)torzija premierno prikazan v digitalno restavrirani različici. Restavratorsko-konservatorski poseg na filmu (A)Torzija je izvedel Studio Arkadena na podlagi 35-mm filmske kopije. Proces digitalizacije slike in zvoka ter barvne korekcije je bil zaključen v laboratoriju L’Immagine Ritrovata leta 2025.

Xenia na gostovanju (1975,Filip Robar-Dorin); kostumografinja: Zvonka Makuc
Prikaz stanja zavesti baletne umetnice Ksenije Hribar, Ljubljančanke, ki več let dela kot članica londonske Contemporary Dance Company. Kostumografinja Zvonka Makuc je oblikovala kostume plesalcev, predvsem pa plesalke Ksenje Hribar v filmu Xenia na gostovanju. Eksperimentalni kratki film je le majhen delček obsežnega opusa Zvonke Makuc, ki je v svojih kostumografijah vedno ustvarila subtilno izraznost.

Neme podobe slovenskega filma (1995, Damjan Kozole); kostumerka: Emina Kaliman
Arhivsko-dokumentarni film, ki se začne tam, kjer se prične slovenska kinematografija: v Ljutomeru leta 1905. Po tej letnici prikaže in s komentarjem povzame vse ključne fragmente iz nemega obdobja slovenskega filma in se leta 1938 zaključi z vdorom zvoka vanj. Kostumografije pa ne ustvarjajo le kostumografinje, temveč tudi njihove tehnične sodelavke, ki opravljajo asistentska, garderoberska in šiviljsko-krojaška dela ter patiniranje. Med njimi lahko izpostavim Emino Kaliman-Ališić, ki je v dolgoletni karieri delovala kot garderoberka, asistentka in občasno tudi kot kostumografinja. Pri kratkem igrano-dokumentarnem filmu Neme podobe slovenskega filma je sodelovala kot kostumerka oz. garderoberka.

(A)torzija (2002, Stefan Arsenijević); kostumografinja: Barbara Stupica
V času tri leta in pol trajajočega obleganja Sarajeva, 1992-1995, je bila edina vez navadnih Sarajevčanov z zunanjim svetom tunel, ki so ga skrivaje, pred četniki in Unproforjem, skopali pod stezo sarajevskega letališča. Ljudje so mu rekli tunel, čeprav je bil bolj podoben kanalizaciji, primeren za živali, ne za človeka. Če bi ta tunel lahko govoril, bi povedal na tisoče žalostnih zgodb. To je le ena od možnih zgodb. Skozi tunel mora iz obleganega Sarajeva na evropsko gostovanje oditi mešani pevski zbor.  Film, ki je prejel zlatega berlinskega medveda za najboljši kratki film, nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film in nominacijo za oskarja, nas popelje v oblegano Sarajevo iz leta 1994. Kostumografijo, ki izraža specifičen čas in atmosfero je izrazito likovno zasnovala kostumografinja Barbara Stupica, ki večinoma ustvarja v gledališču. Z natančno vizualno karakterizacijo likov in občutkom za barve ter tekstilne teksture je v mikro kozmosu kratkega filma ustvarila oprijemljivo podobo.

Kazenski strel (2021, Rok Biček); kostumografinja: Ana Savić Gecan
Najboljša prijatelja preživljata popoldan na nogometnem igrišču in sanjarita o igranju za lokalno moštvo. A sanje imajo svojo ceno: ko igro prekine skupina starejših fantov, eden od njiju to razume kot priložnost za dokazovanje, drugi pa zasluti, da se pripravlja nekaj bolj zloveščega. Časovna umeščenost, karakterizacija lika in stremljenje k avtentičnemu izgledu so pogosto glavne prvine filmskega kostuma. Te so prisotne tudi v kratkem filmu Kazenski strel, kjer otroška naivnost trči ob šovinistični primitivizem. Kostumografinja Ana Savić Gecan nas z retro oblačilnimi in obtuvenimi kosi ter s kostumi iz Jugoslovanskih blagovnih znamk popelje v spomine 90. let prejšnjega stoletja. S postopkom patiniranja oziroma staranja oblačil doseže, da se oblačila prelevijo v prepričljive kostume.

V letošnjem letu je izšla tudi digitalna knjiga z naslovom Filmski kostum. »Kostumografinje, kostumografi ter njihove tehnične sodelavke in sodelavci (asistenti, garderoberji, krojaški in šiviljski mojstri, patinerji, čevljarji) so v svojem delovanju vedno stremeli k ustvarjanju prepričljive filmske podobe, a so se pri tem srečevali z mnogimi izzivi. Dandanes, tako kot tudi mnoge druge filmske delavke in delavci, delujejo v vse bolj prekernih razmerah in nestanovitnem filmskem okolju.« (Mateja Fajt, Filmski kostum, stran 5). Več o zgodovini filmske kostumografije v Sloveniji si lahko preberete na povezavi.

Opise kostumografij v filmih je pripravila Mateja Fajt, kostumografinja in raziskovalka, podpredsednica Združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske.

Vir: Slovenski filmski center