Valček za 4

Dunaj leta 1904. Odprtje nove razstave. Grohar, Jama, Sternen in Jakopič vzbudijo največ pozornosti. Dunajska umetnostna kritika je navdušena, hvali njihovo prepoznavnost, tako imenovani »štimung«. Začetek moramo iskati desetletje poprej. Anton Ažbe, slikar iz Poljanske doline, odpre v Münchnu svojo šolo. Ker je vzdušje tu bolj živo in umetniško bolj »moderno« kot na Dunaju, se štirje slikarji kmalu znajdejo med njegovimi učenci. Med temi sta celo Kandinski in Javlenski. Slikarjem s Kranjske pa je bliže francoski impresionizem, zato začnejo slikati v naravi, na prostem. Po prvotni naklonjenosti jih kritika v Ljubljani označi za »modernistične epigone«. Slike ne gredo v prodajo, zato se odločijo razstaviti na Dunaju. Razstava uspe in slikarji pričakujejo, da jim bodo vrata v evropske razstavne salone odslej odprta.