Nazaj k nama

Film si zastavlja večno vprašanje prepovedanega sadu, ki si ga ljubimci zastavljamo že od Eve in Adama; ali je prav, da čutim, kar čutim? Melanholična mehkoba fotografije in magičen vpliv svetlobe, ki spaja dan z nočjo, nekaj tako različnega, pa vendar soobstoječega. Ter prepričljiva predstava dveh mladih teles, ki segata po odraslosti, a vendar ostajata v otroški povezanosti, nas popelje skozi odkrivanje "prepovedanega". Skozi tesnobo in na koncu sprejemanjem tega, kar je, na način, ki je svoj vsakemu zase. Spontana in organska uporaba usmeritvenih elementov tekmovanja nas samo še bolj vpne v zgodbo in poveže z liki.