Lenora

Ljudska pesem o dekletu in njenem mrtvem ljubimcu v izvedbi Mateje Koležnik in Janija Kovačiča. Dialog dveh pevcev spremlja sublimno prehajanje enega obraza v drugega. Z nenehnim obračanjem pozitivov in negativov slik se obraza umestita v prostore, ki posredno spremljajo besedilo pesmi. Dinamičnost slike kaže neobremenjen pristop do problema portreta, saj se le-ta v nekaterih trenutkih skorajda »zlije« z barvitostjo krajine. Zaradi popolne redukcije v minimalistične oblike pa postane abstraktno dinamičen tudi okoliški prostor.