Igmanski marš

Ob koncu leta 1942 so Prvo proletarsko brigado na Romaniji obkolile močne nemške sile. Štab brigade sprejme odločitev o izvršitvi nevarnega, toda edino mogočega premika. Potrebno je iti mimo Sarajeva, prek Igmana, proti osvobojeni Foči, kjer se je prebil Vrhovni štab s Titom. Igmanski marš izvedejo v noči med 27. in 28. januarjem, v globokem snegu in pri velikem mazu. Ta marš postane legenda, štirideset težko pomrzlih borcev pa je prepeljano na zdravljenje v Fočo, kjer so junaško prenesli nadčloveške bolečine amputacije pomrzlih okončin brez narkoze.