Filmski obzornik september 1946
- Kratki dokumentarni film
- 15'
- 1946
- Jugoslavija (Slovenija)
- Ljudstvo sodi izdajalce
- Zdravje, učenje, zabava
- Jadralci
- Kleklanje čipk, naša domača obrt.
- Mesečni pregled
- LJUDSTVO SODI IZDAJALCE Sojenje in obsodba kolaborantov fašističnega režima v Ljubljani. Pred sodiščem zbrana množica pozdravi razglasitev sodbe.
direktor fotografije: Anton Smeh
- ZDRAVJE, UČENJE, ZABAVA Otroci udeleženi mladinske kolonije počitnikujejo na Bledu in se ob tem udeležujejo raznih športnih in poučnih aktivnosti.
direktor fotografije: Metod Badjura
- JADRALCI Učenci piloti preizkušajo različne tehnike letenja z jadralnimi letali.
direktor fotografije: France Cerar
-
KLEKLANJE ČIPK, NAŠA DOMAČA OBRT Dekleta se pod mentorstom starejše mojstrice kleklanja, učijo te stoletja stare obrti.
-
MESEČNI PREGLED a) Predsednik Josip Broz Tito obišče železarno na Jesenicah in prisostvuje pri svečanem prižigu novega plavža. b) Na Nanosu Narodno gledališče za slovensko Primorje iz Trsta uprizori igro Mateja Bora Raztrganci. c) V domu Jugoslovanske armade v Ljubljani odprejo letni vrt, namenjen prostočasnemu druženju pripadnikov vojske ob igranju šaha in namiznega tenisa. d) V Mariboru se odvije tekmovanje za slovensko plavalno prvenstvo. Ob priložnosti otvorijo tudi nov skakalni stolp, ki ga preizkusijo prvi skakalci. e) Na Kraškem polju proslavijo praznik Matije Gubca. Kulturnemu programu sledijo konjske dirke.
direktorji fotografije: France Cerar, Ivan Marinček, Anton Smeh, Edi Šelhaus
Zasedba | Ada Škerl, Josip Broz Tito |
---|---|
Zanimivost |
Filmski obzorniki so prvi redno izhajajoči filmski zapisi o dnevnih dogodkih v Sloveniji. Med leti 1946-1951 je izšlo 54 številk v skupni dolžini 21.811 metrov, kar ustreza devetim celovečernim filmom
Filmski obzorniki so prvi redno izhajajoči filmski zapisi o dnevnih dogodkih v Sloveniji. Med leti 1946-1951 je izšlo 54 številk v skupni dolžini 21.811 metrov, kar ustreza devetim celovečernim filmom. Obzorniki so bili predvajani v kinodvoranah, običajno pred celovečernim filmom rednega programa. Nekakšni predhodniki TV dnevnika, so ljudem prvič avdiovizualno podali novice iz Slovenije. Vsebinsko so zajeli vsa področja družbenega življenja. V prvih številkah je bila v ospredju politična tematika, obnova od vojne porušene države in fizkultura. Z leti sta v ospredje vse bolj prihajali hitro razvijajoči se industrija in umetnost. Za nastanek Filmskih obzornikov imajo največjo zaslugo filmski delavci, ki so si po zgledu jugoslovanskega tednika Filmske novosti želeli ustvariti lastno revijo, ki bi se vsebinsko osredotočala izkjlučno na novice iz Slovenije. To jim je uspelo pod okriljem Triglav filma, ki je vsem številkam Filmskih obzornikov služil kot producent, in Ministrstva za prosveto, ki jih je financiralo. Obzorniki so ne le pomemben zgodovinski vir, ki s slikovnim gradivom sistematično pričajo o povojnem dogajanju na naših tleh, temveč so v času nastajanja bili pomembna šola slovenskim filmskim ustvarjalcem na vseh področjih. Pod mentorstvom izkušenih kolegov so se kalile nove generacije filmarjev, med katerimi so mnogi zgradili bogato filmsko kariero in se podpisali pod filme, ki danes veljajo za klasike slovenske filmske zgodovine. V prvih številkah so bili izpostavljeni le direktorji fotografije, pod šestega se je podpisal tudi oblikovalec glasbe, pod sedmega scenarist, sledili so režiserji, uredniki, oblikovalci zvoka in drugi. Skozi ustvarjanje obzornikov se je tako širila ozaveščenost fimskih poklicev, ne le med gledalci, temveč tudi med avtorji. Slednji so svoje zasluge v obzornikih podpisali pod posamezne novice znotraj vsake številke obzornika, vendar to beleženje ni bilo redno in sistematično, zato pri marsikateri novici avtorstvo ni znano.