Filmski obzornik 27: V počastitev V. kongresa KPJ

Filmski obzorniki so prvi redno izhajajoči filmski zapisi o dnevnih dogodkih v Sloveniji. Med leti 1946-1951 je izšlo 54 številk v skupni dolžini 21.811 metrov, kar ustreza devetim celovečernim filmom. Obzorniki so bili predvajani v kinodvoranah, običajno pred celovečernim filmom rednega programa. Nekakšni predhodniki TV dnevnika, so ljudem prvič avdiovizualno podali novice iz Slovenije. Vsebinsko so zajeli vsa področja družbenega življenja. V prvih številkah je bila v ospredju politična tematika, obnova od vojne porušene države in fizkultura. Z leti sta v ospredje vse bolj prihajali hitro razvijajoči se industrija in umetnost. Za nastanek Filmskih obzornikov imajo največjo zaslugo filmski delavci, ki so si po zgledu jugoslovanskega tednika Filmske novosti želeli ustvariti lastno revijo, ki bi se vsebinsko osredotočala izkjlučno na novice iz Slovenije. To jim je uspelo pod okriljem Triglav filma, ki je vsem številkam Filmskih obzornikov služil kot producent, in Ministrstva za prosveto, ki jih je financiralo. Obzorniki so ne le pomemben zgodovinski vir, ki s slikovnim gradivom sistematično pričajo o povojnem dogajanju na naših tleh, temveč so v času nastajanja bili pomembna šola slovenskim filmskim ustvarjalcem na vseh področjih. Pod mentorstvom izkušenih kolegov so se kalile nove generacije filmarjev, med katerimi so mnogi zgradili bogato filmsko kariero in se podpisali pod filme, ki danes veljajo za klasike slovenske filmske zgodovine. V prvih številkah so bili izpostavljeni le direktorji fotografije, pod šestega se je podpisal tudi oblikovalec glasbe, pod sedmega scenarist, sledili so režiserji, uredniki, oblikovalci zvoka in drugi. Skozi ustvarjanje obzornikov se je tako širila ozaveščenost fimskih poklicev, ne le med gledalci, temveč tudi med avtorji. Slednji so svoje zasluge v obzornikih podpisali pod posamezne novice znotraj vsake številke obzornika, vendar to beleženje ni bilo redno in sistematično, zato pri marsikateri novici avtorstvo ni znano.