BAZA SLOVENSKIH FILMOV
V uredništvu Baze slovenskih filmov vam za božič, 25. decembra, podarjamo na ogled prve slovenske filme, ki jih je Karol Grossmann, posnel v letih 1905 in 1906 v Ljutomeru. Odhod od maše v Ljutomeru (1905), Sejem v Ljutomeru (1906) in Na domačem vrtu (1906), so dolgi vsega skupaj nekaj čez štiri minute in predstavljajo pomemben dokumentarni zapis, ki razkriva življenje v zgodnjem 20. stoletju. Obenem pa priča tudi o tem, da smo se slovenci že desetletje po prvi filmski predstavi bratov Lumière, tudi sami začeli navduševati nad noviteto, kakršno so v tistem času predstavljale gibljive slike.
Grossmann, sicer odvetnik, literat in fotograf, se je kot pionir slovenskega filma v zgodovino zapisal šele konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, in to zgolj po srečnem naključju. Filmski teoretik in kritik France Brenk, takrat tudi profesor na Akademiji za igralsko umetnost (danes Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL), je bil v tistem času, zaradi sodnega postopka, primoran poiskati pravno pomoč. Na sodišču ga je zastopal odvetnik Vladimir Grosman, sin Karola Grossmanna, ki mu je v pogovorih omenil, da doma še vedno hranijo kolute s filmi, ki jih je posnel njegov oče.
Filme, posnete na 17,5 mm trak s perforacijo na sredini, so leta 1968 prekopirali na standardni 16 mm filmski trak, hrambo je od Akademije za igralsko umetnost takrat prevzel novoustanovljen Slovenski filmski Arhiv pri Arhivu RS, kjer jih hranijo še danes. Ob stoletnici slovenskega filma leta 2005, so originalni 17,5mm trak digitalizirali in restavrirali v Nemčiji ter naredili nov filmski 35mm negativ. Za namen objave na spletu so restavrirani negativ v ločljivosti 4K sponzorsko digitalizirali v podjetju Iridium film, ki se tudi sicer ukvarja z digitalizacijo in restavriranjem filmske dediščine.
Odhod of maše v Ljutomeru, ogled tukaj.
Sejem v Ljutomeru, ogled tukaj.
Na domačem vrtu, ogled tukaj.
Grossmannovi filmi so, poleg filmov režiserja in producenta Veličana Beštra, trenutno edini slovenski filmi, ki niso več avtorsko zaščiteni in so prešli v t.i. javno domeno, zato bodo v Bazi slovenskih filmov dostopni za nedoločen čas.
V Filmoteki, zavodu za širjenje filmske kulture s projektom Baza slovenskih filmov povezujemo slovenske filme z občinstvom in si tako prizadevamo za boljšo dostopnost in popularizacijo domače avdiovizualne produkcije. S sloganom “© Kultura je zakon, zato spoštujem avtorske pravice.” ozaveščamo gledalce o pomenu zakonite uporabe avtorskih del. S podobnimi iniciativami bomo nadaljevali tudi v prihodnje.
Hvala vsem, ki ste letos z nami raziskovali po filmografiji slovenkega filma. Za konec leta se tako vračamo na začetek naše filmske poti.
Filmsko arhivsko gradivo hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, SI AS 1086 Zbirka filmov.
© Kultura je zakon, zato spoštujem avtorske pravice.
