BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Ob prvih korakih novega leta 2021 vas vljudno vabimo, da si v časovnem oknu
od petka, 1. januarja, od 20. ure do sobote, 2. januarja, do 22. ure premierno ogledate digitalno restavrirano različico filma Povest o dobrih ljudeh (1975) mojstra slovenske kinematografije Franceta Štiglica.
V letu 2019 smo v številnih kinodvoranah po Sloveniji praznovali 100. obletnico rojstva filmskega režiserja Franceta Štiglica. V Slovenski kinoteki smo se velikemu klasiku in pionirju slovenskega filma poklonili z obsežno retrospektivo njegovih filmskih del, ki smo jo po temeljitem razmisleku odprli s filmom Povest o dobrih ljudeh (1975) – ki vam ga tokrat na ogled nudimo premierno v digitalno restavrirani obliki. Film je zaradi poznanih okoliščin tokrat dostopen na spletu, a vendarle v okviru redne kinotečne rubrike Nova svetloba, v kateri prikazujemo filme, ki restavrirani zasijejo z novo, a karseda izvorno svetlobo.
Izboru filma za odprtje retrospektive so botrovali številni razlogi, pomemben med njimi pa je bil ta, da smo želeli s projekcijo 35-mm filmske kopije opozoriti na propadanje filmskih izvirnikov in na alarmantno nujo po restavriranju slovenske filmske dediščine. Ta čudovito posneti barvni film je namreč na vseh analognih kopijah močno izgubljal barve – natančneje, na vseh kopijah so začeli bolj ali manj prevladovati rdeči toni. Na kopiji, ki smo jo prikazali, so bile mestoma barve še ohranjene in tako smo gledalci lahko v živo, v času trajanja kinopredstave, z grenkobo opazovali manifestacijo propadanja filmskega traku.
Ob 100. obletnici Štigličevega rojstva je Slovenski filmski center začel projekt digitalne restavracije filmov iz mojstrovega opusa – in tovrstno restavracijo je doživel tudi film Povest o dobrih ljudeh.
© Kultura je zakon, zato spoštujem avtorske pravice.
O filmu:
Povest o dobrih ljudeh je komoren film, katerega snov (odnosi med ljudmi v vrtincu trka med “starim” in “novim” svetom, med ruralnim in urbanim življenjem) je vpeta v čudovito posneto divjo naravo. Tiha, a vpijoča dinamika med liki poteka ob počasni, široki Muri, na komaj prehodnih močvirnih ravnicah, v čarobnih svetlobah, na soncu in dežju. Ta darežljiva in nevarna reka in njeni mrtvi rečni rokavi ovijajo otok, ki je obenem otok širne medčloveške ljubezni, topline, varnosti in naslovne dobrote, obenem pa otok globoke človeške samote in nevzdržnega hrepenenja. In ko se kamera iz totala ozre v detajl, se začnejo odstirati človeški obrazi – na njih lepota, poštenost, pretvarjanje, žalost, starost in mladost ... Film ne sodi o človeški naravi, temveč jo predstavi z veliko ljubezni, natančno in brez predsodkov, in ikonični liki lahko svobodno odsevajo številne oblike, zavoje ali mrtve rokave intimnih želja, predstav in hrepenenj. Tudi tistih pogubnih.
O režiserju:
V opusu Franceta Štiglica najdemo marsikatero slovensko filmsko klasiko in marsikateri filmski eksperiment. Štigličev izraz temelji na realizmu, v njegovih filmih pa venomer odkrivamo željo po raziskovanju filmske govorice, po eksperimentu, po vstopanju v nove, še prazne prostore slovenske kinematografije. Štiglica lahko izrazito začutimo skozi njegove filme, pa tudi njegovo siceršnje delovanje, popolnoma posvečeno filmu, nam jasno izriše del njegove osebnosti. Štiglic deluje kot izrazito političen človek, a njegova političnost v filmih ni dogmatična, temveč predstavlja etični in moralni temelj. Iz tega pogleda na svet, ki je od daleč morda videti črno-bel, izhajajo zgodbe, ki jih prinaša na platno, tematike, ki jih obdeluje, liki, ki jih oživlja. A Štigličevi junaki niso ploski liki – življenjski so, predvsem pa so filmični. In četudi se gledalcu v vseh filmih pred očmi odvije povest o dobrih ljudeh, nas zmerom znova navdihnejo z ljubeznijo do človeka in z močjo političnega pogleda na svet – in navsezadnje z izjemnim, vsakič drugačnim filmskim izrazom.
V Slovenski kinoteki nevzdržno pogrešamo filmske predstave in zavedamo se, da so projekcije na velikem platnu in v družbi drugih gledalcev edini resnično primeren in izpolnjujoč način gledanja filmov. Vljudno pa vas lahko povabimo na “fizičen” obisk naših na novo odprtih razstavnih prostorov, kjer je do 10. januarja na ogled potujoča razstava Stoletnica. Fellini v svetu. Naslednja razstava, ki jo pripravljamo, pa bo predstavila prav delo Franceta Štiglica, umeščeno v zgodovino slovenskega filma. In kmalu boste lahko listali tudi monografijo, posvečeno raznolikim platem Štigličevega filmskega ustvarjanja.
Varja Močnik, Slovenska kinoteka
Pri digitalni restavraciji filma so sodelovale osrednje ustanove slovenskega filma: Slovenski filmski center, ki je sofinanciral in vodil digitalno restavracijo, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, ki je filmsko gradivo pripravil, ter Slovenska kinoteka, ki je nudila prostor za oglede in delo komisije. S strokovno komisijo je sodeloval izvajalec digitalne restavracije – Iridium Film.
