Petra Meterc

Slovene: Film kot sabotaža: Pogovor s Kamalom Aljafarijem, režiserjem filma Fidai film

Objavljeno v reviji KINO! št. 52-53/2024

V pogovoru s Kamalom Aljafarijem, režiserjem filma Fidai film (2024), se Petra Meterc vešče približa filmskemu mišljenju in nameram intervjuvanca. V širokih, a usmerjenih vprašanjih je prepoznavno temeljito poznavanje širšega konteksta, ki pa vedno deluje kot produktivna začetna točka pogovora. Njena vprašanja vijugajo med tehničnimi in formalnimi aspekti filma, resničnimi zgodovinskimi dogodki, iz katerih film izhaja, in sodobnimi političnimi konteksti, v katere posega. Tako zaobjame film celovito, a ne popreproščeno, povezujoč filmske pristope s politično realnostjo in zgodovino.

Petra Meterc je diplomirana anglistka in polonistka. Obvladovanje obeh jezikov in njunih kulturno-zgodovinskih kontekstov se odraža tudi v njenem odličnem prevajalskem delu. S filmsko kritiko se aktivno ukvarja že od leta 2012, ko je postala redna sodelavka Redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent. Radijski valovi so jo kmalu zanesli tudi v druge medije in tako danes piše za različne kritiške in strokovne publikacije, na primer Kino!, Dialoge idr. Kot članica društva Fipresci se v vlogi žirantke in kritičarke udeležuje festivalov po svetu, od Seattla do Rotterdama, Berlina in drugih. Je tudi redna sodelavka Festivala migrantskega filma, deluje kot mentorica kritiških delavnic in moderatorka, sodeluje pa tudi pri organizaciji drugih domačih festivalov, na primer Animateke. Delo Petre Meterc je v kontekstu domačega filmsko-kritiškega polja izstopajoče, saj je ena redkih, ki svoj pogled obrača tudi drugam od dominantnih podob evropske in zahodne filmske produkcije: zanima jo predvsem film neslišanih in nevidnih, prezrtih in odrinjenih teles. Pri tem vzpostavlja kritično distanco tudi do jezika samega, ki je v svojem bistvu večkrat zatiralski, pa tudi do rabe jezika, ki lahko s površnostjo še dodatno izbriše tisto drugo, kar je že tako prezrto. Njeno pisanje je vedno tudi pronicljiva analiza filmskega teksta in odraža odlično strokovno poznavanje filmskega medija kot takega. Prav diskurz, ki ga v svojem delu vzpostavlja, in teme, ki jih skozi izbrane filmske podobe naslavlja, so tiste, ki Petro Meterc postavljajo na posebno mesto. Kar je v njenem delu pomembno, je dialoškost, s katero svojo besedo odpira navzven, v poslušanju, sprejemanju in predstavljanju drugega, drugačnega. To spremljamo z upanjem, da se z njenim delom tudi slovenski filmski, kulturni in miselni prostor odpira in širi ter se uči gledati, videti in sprejemati drugačno. Družbena angažiranost Petre Meterc kot filmske kritičarke je gotovo nekaj, kar bi v diskurzivnem dometu domačega kritiškega bazena morda moralo postati nalezljivo. Filmska kritika Petre Meterc ni zgolj diskurz estetike, temveč tudi politike – obvladovanje obojega pa je v teh časih nujno. Anja Banko