Kostanji Upcoming

Zgodba o mladi materi samohranilki, ki poleg tega še prevzame vlogo starša svoji kaotični in odsotni materi, odpira kopico relevantnih tem, med njimi položaj ženske v sodobnem času, prekarnost mlade generacije, pomanjkanje gotovosti in zaupanja v prihodnost in posledično težko in dolgotrajno odraščanje v takem socialno-družbenem okolju. Scenaristka in režiserka jih skuša zgostiti v trenutku, ko mora mlada ženska dozoreti na poti od kaosa k redu in smislu. Ekspozicija je precej dolga, preden se začne spretno izpisano in dinamično dogajanje, ko mora v kratkem času glavni lik rešiti več življenjskih težav in sprejeti pomembne odločitve, do konca v (precej) sentimentalnem tonu, ko pride do pomiritve. Liki so prepričljivi in dobro karakterizirani, malo vprašljiva pa je verjetnost kaotičnega koordiniranja glavnega lika v dispečerski službi. Scenarij je napisan z veliko mero empatije, socialne osveščenosti, deluje toplo in razumevajoče, režiserska vizija in scenarij sta kompatibilna. Film je zaradi svoje univerzalnosti in družbene relevantnosti lahko privlačen za slovenski, evropski in mednarodni kulturni prostor.

Kostanji so projekt Katarine Morano, ene bolj opaznih in uspešnih režiserk mlade generacije. Zgodba tridesetletne Jane, ki ji neodgovorna mama podtakne otroka (torej njenega polbrata) in nato izgine, z enim zamahom obračuna nad neodgovorno generacijo, ki je odraščala v zapovedani svobodomiselnosti osemdesetih ter tudi njihovimi potomci, ki se imajo v vsem za superiorne, a zvesto in do črke natančno ponavljajo njihove napake. Jana ni materinski tip, ne preplavijo jo čustva - otroka se hoče na vsak način znebiti, nato pa s pomočjo sosede Mirjete, nekakšnega "pra/super" materinskega lika, priseljenke, najde v otroku vsaj malo veselja, preden ga, v izjemnem in nesentimentalnem koncu, odda socialni službi. Z izjemo morda malo naivne pozicije priseljenke so liki verjetni, meseni, življenjski; situacije so dobro nastavljene in zgrajene. Film na podlagi majhne in življenjske situacije kaže na to, kako je generacija staršev milenijce pustila na cedilu, brez pravih orodji za spopad z resničnim življenjem, ki je na obzorju. Tematika je tako univerzalna; film ima zagotovo tudi potencialno dobro festivalsko pot, saj bi celovečerni prvenec uspešne avtorice kratkih filmov lahko nagovoril več različnih občinstev v domačem in mednarodnem prostoru.