Kačji ris In preproduction

Projekt Kačji ris Produkcije Nosorogi, zavod za kulturno dejavnost, režiserke ter scenaristke Katarina Jazbec (s soscenaristko Marino Gumzi) v žanru (realistične) znanstvene fantastike tematizira obstanek človeštva v okviru aktualnih družbenopolitičnih in ekoloških obetov. Preplet preteklosti (rudarska dediščina, družinska linija) in prihodnosti (virus, klimatska kriza) daje zgodbi širši pomen, ki presega lokalni kontekst. Pripoved se giblje med preteklostjo in prihodnostjo, lokalno zgodbo in globalnimi vprašanji, kar omogoča, da se film dotakne tako slovenskega kot mednarodnega občinstva. Zgodba se prepleta med različnimi časovnimi ravnmi, osebnimi zgodbami in znanstveno-fantastičnimi elementi, kar ustvarja bogato in večplastno pripoved. Dramaturški lok postopno razkriva skrivnosti in gradi napetost, čeprav mestoma kompleksnost strukture zahteva zelo pozornega gledalca. Glavni liki so večdimenzionalni, z notranjimi konflikti med znanostjo in etiko, med osebnimi čustvi in zgodovinsko odgovornostjo.

Dokumentarni pristop je izviren, edinstven v svoji zvrsti. Struktura, razdeljena na poglavja, deluje zelo privlačno. Vsebina je izvorno slovenska, vendar je v njej slutnja širšega evropskega pridiha. Gre za zelo ženstveno zgodbo z antropološkim in etnografskim poudarkom pri obravnavi klekljanja. Kljub temu, da je omejena na slovenski prostor in izkušnjo, se zasnova razrašča v poetično, tenkočutno posvetilo ženskam, njihovi medsebojni povezanosti ter njihovemu (ne)sožitju z naravo, okoljem, tradicijo, telesom, bolečino, tegobami in minevanjem časa. Avtorica premore svež, radoveden in nenavaden zorni kot. Pripoved je brez nadgradenj, iskrena, občutena in srčna, kakršna je tudi avtoričina zlitost s snovjo, ki jo želi prikazati. Ocenjujemo, da ta dragocen, prepričljiv in močan (ženski) pogled, ki nakazuje precejšnje razvojne možnosti, nosi v sebi velik potencial in festivalsko privlačnost, ki presega meje slovenskega prostora. Zaradi relevantnosti in univerzalnosti projekta ter avtoričinega izrazito poetičnega pristopa menimo, da je zasnova vredna nadgradnje, in čeprav prijavljeni projekt v točkovnem seštevku ni dosegel praga za sofinanciranje, se je pa uvrstil na rezervno listo, komisija predlaga direktorici Slovenskega filmskega centra, da razvoj tega scenarija podpre s sofinanciranjem.