Dijakinje in dijaki v filmu metaforično predstavijo različne okoljske probleme in kaj se bo zgodilo, če se bo onesnaževanje nadaljevalo. Globus predstavlja svet in z njim prikažejo možno prihodnost, ki grozi z negativnimi posledicami, ki jih bodo zaradi brezbrižnosti svetovnih voditeljev trpeli običajni ljudje.

Video prikazuje cikel uničevanja in stvarjenja, rojstva in smrti. To sta dve točki, pot med njima pa je življenjska doba oziroma čas. Vse na Zemlji in v vesolju ima svoj ritem, rojstvo, življenje ter smrt.

Protagonist se znajde v situaciji, kjer kljub neprestanemu opazovanju ne dobi nikakršnih sporočil, saj nima prijateljev. V nekem trenutku se odloči, neha čakati in sam napiše prvo sporočilo.

Skrivnostno okno vabljivo kliče mladeniča v duševni stiski. Njegova dejanja izmenično spremljamo skozi stvarni in duševni svet. Kako se bo odločil? Film prikazuje zgodbo glavnega lika Sebastijana, ki poskuša narediti samomor. Njegovo usodo dokončno napove in zapečati nadobudna umetnica Maria, ki v zgodbi nastopi kot metafora neprepričljivega. Skozi celoten film se prikazuje tudi v belino zavita Jolanda kot slutnja prihodnosti, ki pa je le plod protagonistove domišljije.

Opozorilo o vsebini: Film Okno obravnava temo samomora. Če si v duševni stiski, lahko pokličeš na: TOM, Telefon za otroke in mladostnike – 116 111 (brezplačno, vsak dan 12.00–20.00); Zaupni telefon Samarijan – 116 123 (brezplačno, 24 h na dan).

Kapitalistični sistem nas znova in znova prepričuje, da smo kot posamezniki in posameznice vredni toliko, kolikor smo produktivni. Sadovi te produktivnosti niso pomembni, pomembno je le, da produktivni smo. Naša življenja postanejo »projekti«, ki jih stalno izboljšujemo in nadgrajujemo. Sistem nas domesticira in kroti s komodifikacijo našega telesa in dejanj ter nas dojema kot produkt, ki ima vedno prostor za izboljšave. Video namenoma nima zgodbe, vrhunca ali očitne rdeče niti. Gre za skupek posnetkov, kjer se nič ne dogaja in skupaj tvorijo celoto, v kateri se nič ne zgodi. Osredotoča se predvsem na to, kako se hiperproduktivizem in patriarhat odražata na osebah, ki se identificirajo kot ženske. Oziroma kako nanje vplivata ali pa ne. Gre za atmosfere, ko samo obstajamo.

Video je sestavljen iz fotografij in besedil, povzetih po istoimenski knjigi umetnika – dnevniških zapisov doživljanja začasnega bivanja v Ljubljani. Kaj se s selitvijo v drug prostor in drugo državo zgodi z identiteto, zasebnostjo, družbenim in osebnim življenjem?

Stopili ste v kraj, ki je kot iz sanj. Kako ga zapustiti? In še pomembneje – kako najti izhod?

4sqm je projekt, ki izpostavlja močan kontrast med omejenim prostorom v materialnem svetu, zlasti v obdobju stanovanjske krize, ter navidezno neskončnostjo digitalnih svetov – kako lahko oseba, ujeta v sobi štirih kvadratnih metrov, ustvarja širne digitalne pokrajine. Naslavlja težnjo po raziskovanju digitalnih svetov ter bežanju pred stiskami in omejitvami fizičnega sveta.

Avtorica do svoje babice pristopi z vprašanji, ki jih ni zastavila še nikoli. Razdalja jima ne dopušča veliko iskrenih pogovorov.

Starejši vdovec živi sam in premišljuje o življenju s pokojno ženo. Njene smrti ne more preboleti zlahka in ne mine dan, ko ne bi mislil nanjo. Vsakodnevno pripravi šopek cvetja in ga odnese ženi na grob. Pri kosilu pripravi jedilni pribor na mestu, kamor je žena vedno sedla k obedu. Njena oblačila in obutev so še vedno v omari. Postelja je postlana za oba. Spomin na ženo bo ostal, dokler se ji ne pridruži.