Vinko Rozman: Za svetlobo in gibanjem

Vinko Rozman je že v svojih dnevniških zapisih, ki jih je raziskoval Miha Peče, izpostavil, da je film umetnost izražanja z gibanjem in zvokom, zvok pa je »abstraktni pojem«. »Dogajanje je nepomembno in naj služi samo toliko, da pojasni idejo. […] Cilj pa je pojasnjevanje ideje brez dogajanja.«[1] Rozman je zavračal zgodbo, zanimal ga je kontrapunkt med zvokom in sliko, Peče pa poudarja, da se je zavzemal za avtonomen, »svoboden« status zvoka v svojih filmih. Po drugi strani je Rozmana zanimalo tudi abstrahiranje gibanja: »Elementarnost gibanja je še najlažje ujeti v naravi, kjer dobiva vsako gibanje abstrakten značaj […]: listje v vetru, upogibanje trave v vetru, lahko pa tudi tvorba gub v obleki.«[2]

V prevratnih šestdesetih, ko se menja tako ekonomsko-politična kot umetniška paradigma, ko v Jugoslaviji nastopi tržna reforma in zmanjša vlogo delavskih svetov v podjetjih ter omogoči nastanek menedžmentskega razreda, ko Šalamun v poeziji zaznava potrošniški odnos do sveta kot do objekta izrabe, Rozman svet v marsikaterem filmu še vedno vidi in vzpostavlja kot začaran, kot čaroben; v svetu je še vedno nekaj skrivnostnega, čudnega in nepojmljivega, nekaj, kar se izogiba fiksaciji, kar uhaja pojmu (in kar morda tudi uhaja logiki, da je to mogoče izkoristiti/izčrpati). Svet, ki ga preveva neka abstraktna sila.
Celoten članek Roberta Kureta si lahko preberete na strani Slovenske kinoteke.

Odmev in odziv

Vinko Rozman, Jugoslavija (Slovenija), 1965, 8 min

Film o iskanju, ki ga je navdihnil roman V Swannovem svetu Marcela Prousta. Dušan Stojanović, filmski teoretik in profesor na beograjski filmski akademiji, je leta 1974 Odmev in odziv uvrstil med deset najpomembnejših jugoslovanskih eksperimentalnih filmov. Filmski kritik Toni Tršar pa je za isti film zapisal, da predstavlja “eno najčistejših in najlepših filmskih sekvenc, ki je kdaj koli nastala na Slovenskem.”

Torzo

Vinko Rozman, Jugoslavija (Slovenija), 1965, 6 min

Fant sreča dekle na avtobusu. Dinamična enodejanka o hrepenenju in tistemu, kar ostane.

Igra

Vinko Rozman, Jugoslavija (Slovenija), 1967, 11 min

Film fiksacije in portret slovenskega košarkarja Aljoše Žorge, ki je tri leta kasneje z zlato jugoslovansko reprezentanco osvojil najžlahtnejšo kolajno na svetovnem prvenstvu leta 1970.

Duma

Vinko Rozman, Jugoslavija (Slovenija), 1968, 15 min

Melanholična parafraza istoimenske pesnitve Otona Župančiča.

Praška pomlad

Vinko Rozman, Jugoslavija (Slovenija), 1969, 11 min

Beležka iz Prage leta 1969 in svojevrstna elegija za Jana Palacha ter praško pomlad.

Ki Kom Pa

Vinko Rozman, Jugoslavija (Slovenija), 1971, 7 min

Ki Kom Pa ima neko dimenzijo čudnega eksperimentiranja s prostorom, brez tendence, da bi se nekaj skomuniciralo, temveč da se doživi eksperiment – v dobrem pomenu besede.” – Slobodan Šijan

Spletni program Vinko Rozman: Za svetlobo in gibanjem je posvečen enemu osrednjih imen slovenskega avantgardnega filma. Program vključuje digitalno restavrirane filme iz obdobja 1965–1971, nastaja v sodelovanju s Slovensko kinoteko in v okviru evropske pobude Sezona klasičnih filmov 2025 (A Season of Classic Films), ki jo koordinira Združenje evropskih kinotek (ACE) ob podpori programa Ustvarjalna Evropa MEDIA. Sodelovanje poudarja pomen ohranjanja in dostopnosti filmske dediščine ter njeno približevanje novim občinstvom.

© Kultura je ZAKON, zato spoštujem avtorske pravice.